RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Kečiga – Acipenser ruthenus Linnaeus 1758

Riba:

Kečiga – Acipenser ruthenus Linnaeus 1758

V naših vodah je nekoč živela kečiga, ki sodi med jesetrovke. Jesetre uvrščamo v red sklenoluskavk ali po latinsko Chondrostei. Živijo samo v zmernem podnebnem pasu severne poloble. V Evropi živita dva rodova s sedmimi vrstami, vsega skupaj zajema družina štiri rodove in štiriindvajset različnih vrst. Evropske vrste so sladkovodne in anadromne.

Kečiga ima podolgovato, valjasto telo in ima hrustančno ogrodje, značilno za vse jesetre. Koža je brez lusk; nadomeščajo jih ploščice (ščiti) v treh vrstah: na hrbtu (so ostre), ob bokih (pokri­vajo se kot strešniki) in po trebuhu. Glava prehaja v stožčast rilec, močno podstojna ustna reža je majhna, v ustni votlini pa ni zob. Na spodnji strani rilca sta dva para resastih tipalk. Hrbtna plavut je na zadnji tretjini telesa, repna je asimetrična in zarezana, trebušni plavuti sta bližje predrepni kot prsnima. Hrbet je sivo rjav z zelenkastim leskom, ploščice so slonokoščene barve, trebuh pa rumenkast. Zraste do 1 meter dolžine in lahko doseže težo tudi nad 9 kg.

Drsti se maja in junija v globoki, tekoči vodi, na prodnatem dnu. Na drst potuje včasih zelo daleč proti toku. Naseljuje pritoke Črnega morja, Kaspijskega jezera, Baltika in Severnega ledenega mor­ja. Je edina vrsta družine jesetrov, ki ni selivka, temveč živi izključno v sladki vodi. K nam je že prišla na drst po Savi do Sevnice in po Dravi do Maribora, sicer pa se zadržuje v spodnjih tokovih donavskega porečja. Nekateri viri omenjajo kečige tudi v Ljubljanici in Savi pri Ljubljani. Je izrazito talna riba, kar kažejo njena močno podstojna ustna reža in tipalke.

V Sloveniji kečigo vodimo kot izumrlo vrsto, če prav se občasno še pojavi tudi v naših vodah. Gre predvsem za pobegle ali izpuščene primerke iz ribogojnic v Avstriji. Mnogi jezovi hidro central na Dravi in Savi preprečujejo migracijo rib iz spodnjega Podonavja. Je pa kečiga slovenska avtohtona riba, ki je nekoč poseljevala naše vodo­toke. Ribogojec iz Podove, jih vzreja v krapovskem ribniku, skupaj z drugimi vrstami rib, vendar gre za zanemarljivo količino rib, ki jih proda v tujino. Slovenskim vodam bi morali vrniti avtohtono kečigo, kar bi povrnilo izgubljeni člen biotske pestrosti naših voda in razveselilo domače in tuje športne ribiče.

Kečigo ekstenzivno vzreja samo eden slovenski ribogojec, vse pa proda v tujino. Gre za zanemarljivo količino, pomembno pa je, da imamo znanje za vzrejo te avtohtone vrste, kar obeta, da bi z lahkoto slovenskim vodam povrnili izginulo vrsto. S podporo ribogojcu in ustreznimi tržnimi prijemi bi vsekakor obogatili ponudbo na domačem ribjem trgu. Tudi upravljavci športno ribolovnih voda bi morali biti zain­teresirani za obogatitev svojih voda s to izjemno zanimivo ribjo vrsto. Vrnitev izginule avtohtone ribje vrste bi morala biti tudi dolžnost države in njenih inštitucij zadolženih za ohranitev in varovanje naše naravne dediščine. Kečiga je sestavni del jedilnikov po večini elitnih restavracij po svetu. Kečiga je po kakovosti mesa, ki je popolnoma brez kosti (hrustančnica), ena najboljših sladkovodnih rib. Iz njenih iker, kot iz iker vseh jesetrov, izdelujejo kaviar.

Kečigo boste najlažje ujeli s priborom za talni ribolov in debelim deževnikom.

Vrnimo kečigo slovenskim vodam!