RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Beli amur Ctenopharnyngodon idella (Valenciennes, 1844)

Riba:

Beli amur Ctenopharnyngodon idella (Valenciennes, 1844)

 

Amur ni naša avtohtona riba, vendar ga najdemo v večini naših ribnikov. Iz vzhodne Azije so ga v Jugoslavijo prinesli leta 1965. Je rastlinojedec, zato ga ribogojci uporabljajo v boju z zaraščenostjo voda. Njegova hitra rast in okusno meso ga uvrščata med zanimive ribe za ribogojce in športne ribiče, kot tudi za potrošnike.

 

Beli amur ima podolgovato, vretenasto telo, pokrito z velikimi luskami in je malo podoben klenu. Čelo je plosko, oči so nastavljene blizu ustne odprtine, usta pa so rahlo nadstojna. Hrbet ima temno zelen, boki so svetlejši z zlato rumenim odtenkom, trebuh je belkast. Luske so temno obrobljene, kar mu daje mrežast videz. V naših podnebnih razmerah beli amur dozori precej pozno in sicer v 5 – 7 letu starosti. Od ene samice dobimo od 30 000 do 200 000 iker. V Sloveniji se beli amur v naravi ne razmnožuje. Ribogojci ga uspešno razmnožujejo s hipofiziranjem konec spomladi. Ikre so pelagične in se valijo pri 25 °C. Doma, na Kitajskem, so beli amurji spolno zreli že v drugem letu starosti, ikre pa odlagajo v tekoči vodi z močnim pretokom. Do velikosti 5 - 6 cm se mlade ribe hranijo z zooplanktonom, pozneje preidejo na rastlinsko hrano. Večje ribe se hranijo izključno z višje razvitimi rastlinami. Kljub rastlinski hrani amurji rastejo zelo hitro. V 4. - 5. letu starosti dosežejo dolžino 70 -75 cm. Že v drugem letu starosti lahko doseže težo dveh kilogramov.

Prvotna domovina belega amurja je Azija v porečju reke Amur. Po letu 1950 so ga začeli intenzivno naseljevati tudi v Evropi. Hitro se je prilagodil življenju v stoječih vodah z visokimi poletnimi temperaturami. V naravi se praviloma še ne razmnožuje. Naseljuje predvsem vzhodno in srednjo Evropo. Beli amur pri nas živi v vseh vodah, kamor so ga ribiči naselili. Takšno naseljevanje zna biti problematično, ker amur zaradi svojega načina prehrane ogroža naravno populacijo rib, ki lepi svoje ikre na vodno rastlinje.

Beliega amurja gojijo pri nas v toplovodnih ribnikih skupaj s krapi. Zelo hitro raste in lahko preseže težo 20 kg. Meso je okusno, mnogi so mnenja, da je celo boljše od krapovega, vendar pa ga v naših ribarnicah le redko najdete, običajno pozno jeseni, ko jih izlovijo skupaj s krapi. 

Večina Slovencev za belega amurja sploh ne ve. Občasno jih najdemo v ribarnicah skupaj s krapi. Amur ima odlično meso in doseže do 1, 3 m v dolžino ter lahko težo 20 kg celo preseže. Meso je manj mastno kot pri krapu, pri pripravi pa ni razlik. Če bi belega amurja naši potrošniki bolje poznali in ga v ribarnicah imeli večkrat na voljo, bi tudi pogosteje posegali po mesu te ribe. Beli amur je odličen kuhan, pečen ali dimljen. Tudi globoko zamrzovanje odlično prenaša. Beli amur je gospodarsko pomembna riba, njegova cena je običajno nekoliko višja ali podobna ceni krapa.

Beli amur je zaradi velikosti in izjemne borbenosti, ki jo nudi zapet na trnku, postal tudi zelo cenjena športno ribolovna riba in posebno poglavje sodobnega krapolova, ki je v zadnjih dvajsetih letih v svetu doživel neverjeten razcvet.