RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

To in ono o krapu

Riba:

To in ono o krapu

Če prav krapa ne štejemo med naše avtohtone ribe, le ta naseljuje naše vodotoke veliko dlje, kot naš narod poseljuje brežine le teh. Slovenci krapa premalo poznamo in ga ne znamo jesti, kljub temu, da gre za izredno kakovostno in okusno ribo, ki jo mnogi poznavalci postavljajo pred postrv.

Krap (Cyprinus carpio Linnaeus 1758), je naša najpomembnejša ribja vrsta za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih. Pri nas za­radi nizke kulture uživanja ribjega mesa ne dosega vidnejšega gospodarskega pomena. Ravno nasprotno pa je v večini Evropskih držav in v vseh republikah nekdanje Jugoslavije, gospodarsko najpomembnejša riba.

Krap je tudi zelo pomembna riba za športne ribiče. Na principih sodobnega krapolova se je raz­vila ogromna industrija, ki spremlja sodobne lovce na krapa. Sodobni krapolov je v svetu danes velik posel. Lovci na velike krape imajo svoj etični kodeks po katerem se ravnajo. Ujetega krapa je greh ubiti. Ujemi, fotografiraj in spusti je načelo po katerem se ravnajo.

Po krapu je poimenovana cela družina Cyprinidae. Navadni krap se v svoji naravni obliki precej razlikuje od gojenega krapa. Trup je vretenast, rahlo bočno stisnjen. Na glavi ima velika, končna usta s štirimi brki. Oči so sorazmerno majhne. Ustnice so mesnate, rumene bar­ve, spodnja pa je pogosto krajša. Hrbtna plavut ima dolgo bazo in se prične tik nad trebušnimi plavutmi. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana. Predrepna plavut je zelo visoka. Telo pokrivajo velike luske, pobočnica pa je skoraj ravna. Barva telesa va­riira in je močno odvisna od življenjskega okolja. Hrbet je temnejši, modrikasto zelen do zeleno rjav, boki so rumenkasti do rjavo zelenkasti, trebuh je bel do rumen. Plavuti so sivozelene z mo­drikastim odsevom, spodnje in repna pa sta lahko tudi rdečkasti. Vzdolž pobočnice se pojavljajo temnejše pege.

Divji krap je predmet mnogih znanstvenih razprav. Nekateri celo menijo, da ga v naravi ni več. Če gojenega krapa damo v življenjsko okolje divjega, le ta s časom dobi formo divjega.

Gojenega krapa poznamo v več različnih pasmah, ki so jih ribogojci ustvarili s križanji in s selek­cijo. Veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk. Zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima le nekaj lusk predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti. Usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je skoraj popolnoma brez lusk. Gojeni krapi so tudi lu­skinarji, zelo podobni tistim, ki živijo v odprtih vodah, vendar imajo vsi gojeni ali ribniški krapi veliko višji hrbet, kar je posledica mirne vode in obilnega krmljenja. Vedno bolj so priljubljeni tudi barviti koi krapi, ki jih rejci selekcionirajo glede na želeni barvni vzorec. Posamezni primer­ki koi krapov lahko dosežejo astronomske cene.

Na trgu lahko kupimo od 30 do 50 cm dolge krape, vendar lahko krap krepko preseže 1 m dolži­ne in preseže težo 40 kilogramov. Krapi so zelo dolgožive ribe, saj lahko v ugodnih življenjskih razmerah dočakajo tudi več kot 100 let.

Krapi spolno dozorijo v 3. do 4. letu starosti. Drstijo se maja in junija med vodnim rastlinjem. Samica na vodno rastlinje odloži od 300 000 do 700 000 drobnih, lepljivih iker. Krap živi v mir­nejših ali stoječih vodah z mehkim dnom in je vsejed, vendar ni ropar. Večino njegovega jedilni­ka sestavlja vodna vegetacija in manjši nevretenčarji z dna vodotokov.

Prvotno je krap naseljeval zmerni podnebni pas Azije od reke Amur do Junana in segal do Čr­nega morja, Kaspijskega, Azovskega  in Aralskega morja. Danes naseljuje vso Evropo. V Ameriki so ga naselili v prvi polovici 19. stoletja. Gojeni krap je danes naseljen praktično v vseh stoječih vodah in ribnikih, najdemo ga tudi v počasi tekočih delih rek. O pravem »divjem« krapu pa v Sloveniji vsi bolj ali manj ugibamo ali pa predpostavljamo. Divji krap je ena od najbolj ogroženih ribjih vrst v Evropi, pod predpostavko, da ga še imamo.

Krap je v skoraj vseh Evropskih državah gospodarsko zelo pomembna riba. V Sloveniji krapa gojimo ekstenzivno v ribnikih predvsem v severovzhodni Sloveniji. Umetna vzreja je bolj kot za trg pomembna za poribljavanje športno ribolovnih voda.

Kultura uživanja krapovega mesa je najnižja v regiji, kljub temu, da ima krap izredno

kakovostno meso in velja za »svinjino« med ribami. V vseh sosednjih državah je poraba mesa krapov neprimerljivo večja. Krap ima izredno okusno meso, ki zaradi svoje mišične marmoriranosti odlično veže različne arome začimb. Žal tudi arome iz svojega življenjskega okolja, zato krap iz stoječe vode z blatnim dnom, predvsem poleti, večkrat smrdi po mulju. Ta nevšeč­nost se da odpraviti, najboljši pa so krapi iz tekočih voda. Krap je boljši iz mrzle vode pozno jeseni ali pozimi. Takrat vonja po mulju pri krapu ne bomo zaznali. Premočno krmljeni krapi in krapi iz intenzivne vzreje znajo biti zamaščeni. V vseh državah severno, vzhodno in južno od nas meso krapa izredno cenijo in ga veliko vzrejajo in uživajo. Krapa, zaradi njegove sestave mesa ne moremo dolgo hraniti zmrznjenega. Pri pravilnem zamrzovanju pa ga lahko hranimo vsaj nekaj mesecev. Krap je glavna sestavine ribje čorbe in ribjega paprikaša, ki je recimo v krajih ob velikih rekah, kot so Donava, Drava, Tisa kar nacionalna jed. Predvsem na madžarskem, na hrvaškem in v Srbiji. Po mnenju mnogih je krap okusnejši kuhan kot pa pečen. Vsekakor je krap riba, ki omogoča pripravo številnih zelo različnih in zelo okusnih ribjih jedi. Krap je odličen tudi dimljen.

 

Sodobni lovci na krape ujete krape spu­ščajo nazaj v vodo. Ne zanima jih meso, le trofeja. Zanimajo jih predvsem veliki krapi, za katere so upravljavci voda pripravljeni plačati tudi višjo ceno.

Vsakemu svoje! Ribičem veselje in užitek, vsem, ki se zavedajo pomena ribjega mesa v prehrani sodobnega človeka pa zdrav in okusen obrok, ki ga ni težko pripraviti.

Matic in Stane Omerzu