RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Soška postrv Salmo marmoratus Cuvier 1829

Riba:

Soška postrv Salmo marmoratus Cuvier 1829

Soška postrv je endemit severnega Sredozemlja in nedolgo tega je bila ena najbolj ogroženih sladkovodnih rib jadranskega porečja. Po zaslugi stroke in ljudi, ki se zavedajo pomena naše naravne dediščine so bili v zadnjih dvajsetih letih narejeni izredni napori in vse kaže da soški postrvi v naših rekah bolje kaže. Glavni razlog njene ogroženosti je bilo neprekinjeno in masov­no vlaganje potočne postrvi Salmo trutta m. fario od leta 1906 dalje. Soška in potočna postrv se križata, potomci pa so plodni. Poleg tega ogrožata populacije soških postrvi v njenem naravnem okolju še onesnaževanje in regulacije vodotokov. V večini rek njenega areala so prevladovali kri­žanci. V Sloveniji je najbolj pogosta v zgornjem Posočju.

Naselitveno območje soške postrvi v Sloveniji pokriva skupno 920,9 km2 vodnih površin, upra­vljajo pa ga ribiške družine Tolmin, Idrija, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Soča - Nova Gorica in Ko­per ter Zavod za ribištvo Slovenije. Soška postrv je riba, ki masovno privlači ribiče iz vsega sveta. Muharjenje na soško postrv predstavlja enega od najbolj zaželenih ribiških doživetij sploh. Ribi­škim družinam, ki upravljajo z vodami, katere naseljuje soška postrv, ustvarjajo večji del svojega dohodka s prodajo turističnih ribolovnih dovolilnic. Ta ni majhen, lahko pa bi bil še nekajkrat višji. Na vsak način moramo podpreti prizadevanja stroke za ohranitev te tako dragocene ribje vrste. Umetna vzreja soških postrvi je osvojena, uspešno jo vzrejajo v RD Tolmin in v ribogojnici Zavoda za ribištvo Slovenije v Kobaridu. V zadnjih desetletjih so soško postrv in križance naselili celo v vodotoke Donavskega porečja. Nujno so potrebne dodatne raziskave na mednarodni ravni, ki bi vključevale taksonomijo, morfologijo, ekologijo, parazitologijo, etologijo, prehrano…

O soški postrvi in dolini Soče je bil posnet čudovit promocijski film Smaragdna reka, zaradi katerega milijoni ribičev sanjajo in načrtujejo ribolov ali počitnice na Soči. K tem sanjam so močno prispevali tudi filmi srbske ekipe Lov i ribolov o Soči, Idrijci, Bači in Trebuščici, ki so v Sloveniji snemali oddaje v organizaciji Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma – Racoon. V omenjenem centru smo izdali tudi knjigi Dolina reke Trebu­ščice in Baška grapa, ki pa sta že zdavnaj razprodani. Največje zasluge pa gredo tolminskemu raziskovalcu in ribogojcu Dušanu Jesenšku, ki je svoje življenje posvetil proučevanju in vzreji soške postrvi. Nekdanji direktor Zavoda za ribištvo Slovenije, dr. Jože Ocvirk je doktoriral na temo soške postrvi.

Soška postrv ali glavatica ima podolgovato valjasto telo z veliko glavo, po kateri je tudi dobila slovensko ime, in močan koren repne plavuti. Ustna reža seže za oči, v ustni duplini pa so močni zobje. Repna plavut je rahlo zarezana. Po svojem marmornem vzorcu na telesu je dobila tudi latinsko ime. Telo je rumeno rjavo z marmoriranim vzorcem majhnih svetlih črt in pik. Trebuh je bel do svetlo rjav. Osebki nekaterih populacij imajo po telesu oranžne pike, vedno pa so brez temnih pik. Tolščenka je vedno vsaj delno oranžna. Hrbtna in repna plavut sta lahko brez izrazitega vzorca ali pa se vanje nadaljuje marmoriran vzorec s telesa. Prsne, trebušne in podrepne plavuti imajo le redko ozko belo obrobo. Že mladi osebki imajo nežno nakazan marmo­riran vzorec, po telesu imajo mnogo temnih pik, mladostne lise pa so zato nekoliko manj izrazite.

Soška postrv je drugi največji salmonid v Slovenskih vodah in največji salmonid Jadranskega porečja. Zraste tudi do 140 cm in preseže težo dvajsetih kilogramov. Lovimo jo od 1. aprila do konca septembra. Otvoritev muharske sezone je v Posočju velik praznik. Soča in njeni pritoki zaradi svoje lepote in soške postrvi veljajo za eno najelitnejših muharskih destinacij na svetu. Tega se moramo zavedati, ko se pogovarjamo o umetni vzreji soške postrvi, o raziskavah, o naši naravni in kulturni dediščini, o ribiškem turizmu.