RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Potočna zlatovčica Salvelinus fontinalis Mitchill 1815

Riba:

Potočna zlatovčica Salvelinus fontinalis Mitchill 1815

Potočno zlatovčico so iz Kanade v Evropo prinesli leta 1879. Po njenem izvoru jo poznamo tudi pod imenom kanadska postrv. Iz Evrope se je hitro razširila tudi v Sloveniji. Kasneje je njena vzreja potekala v intervalih, in šele po letu 1980 se je nekako začela kontinuirana gojitev, saj je osvojila določeno število potrošnikov.

Potočna zlatovčica ima valjasto telo, odrasle ribe imajo telo precej sploščeno, pokrito z drobnimi luskami. Zanjo je značilna precej velika glava in gobec, precej večji kot pri jezerski zlatovčici in sega čez zadnji rob očesa. Navdušuje njena obarvanost. Hrbet ima olivno do temno zelen, marmoriran, boki so svetlejši, trebuh pa je bel, v času drsti pa živo oranžno rdeč. Telo je posejano z večjimi živo zlato rumenimi in modro in belo obrobljenimi ter manjšimi rdečimi pegami. Prsni, trebušni in predrepna plavut so belo obrobljene. To je značilnost vseh zlatovčic. Zadnji rob repne plavuti je raven ali le rahlo zarezan. Zraste od 20 do 40 cm. Izjemni primerki dosežejo tudi čez 50 cm in presežejo težo enega kilograma. Največja do sedaj ujeta potočna zla­tovčica je tehtala 6,5 kg v reki Nipigon v Ontariju (Kanada). Drsti se med oktobrom in marcem na prodnatem dnu. Pri nas jo uspešno razmnožujejo tudi v ribogojnicah. S križanjem potočne zlatovčice in potočne postrvi dobimo tako imenovano tigrasto postrv ali tigrasto zlatovčico. Ikre potočne postrvi oplodimo s semenom samca potočne zlatovčice. Dobimo čudovito ribo, ki je ne­kajkrat agresivnejša od vseh drugih postrvi, čudovitega videza, hitre rasti in je neplodna. Idealna riba za vlaganje pod trnek. Ker pa potočna zlatovčica ni avtohtona riba, počasi izginja iz naših voda. Njeni križanci s potočno postrvjo pa so žal velika redkost.

Potočna zlatovčica ni avtohtona riba. Za svoje življenje zahteva čisto in mrzlo vodo, vzreja pa je zahtevnejša kot pri šarenki in prirast manjši. Iz tega razloga je posebej primerna v ribogojnicah z dolgim obdobjem hladne vode, kjer lahko daje celo boljše rezultate kot šarenka.

Vzreja se jo podobno kot šarenko. Zaradi upada povpraševanja za vlaganje potočnih zlatovčic, ribogojci počasi opuščajo vzrejo te postrvje vrste. Športni ribiči, zlasti muharji, potočno zlatovčico zelo cenijo zaradi nje­ne požrešnosti in borbenosti. Ima pa zato izredno kakovostno meso, ki ga cenijo po vsem svetu. Naj samo omenim, da so dimljene zlatovčice postregli tako papežu Janezu Pavlu II. kot ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ko sta obiskala našo deželo. Dimljena zlatovčica je na jedilniku vsa­ke boljše restavracije, mi pa opuščamo njeno vzrejo. Razlog je predvsem nekoliko višja proizvodnja cena kot pri šarenki, večina potrošnikov pa niti ne pozna razlike v sami kvaliteti ribe, oziroma potočna zlatovčica ni primerno ponujena.

Zaradi omejevanja vlaganja alohtonih rib v športno ribolovne vode se vzreja potočnih zlatovčic počasi opušča, kljub temu, da gre za postrv z najkakovostnejšim mesom. S primerno promocijo bi Slovenci lahko občutno povečali porabo mesa potočnih zlatovčic. Po Evropi in Svetu potočno zlatovčico uspešno vzrejajo povsod, kjer so za tovrstno vzrejo dani pogoji, tako za poribljavanje kot konzum, če prav so njena matična domovina samo severno vzhodni deli severne Amerike.

Stane Omerzu