RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Linj (Tinca tinca)

Riba:

Linj (Tinca tinca)

Linj je zelo zanimiva sladkovodna riba, tako za ribogojce, kot za športne ribiče. Žal športni ribiči ugotavljamo počasno, a vztrajno upadanje te ribe v naših vodah, potrošniki pa ga zelo redko najdemo na ribjem trgu, čeprav linja odlikuje najbolj okusno meso med vsemi ciprinidi. Linju posvečamo vse premalo pozornosti in ga premalo poznamo. Izjema so prebivalci okolice Cerkniškega jezera, kjer linja zelo cenijo in znajo pripraviti. Odličen je linj. ocvrt v koruzni moki. Ribiči so pripravljeni dneve prečepeti ob svojih ribiških palicah ob misli na slastnega linja.

 

Linj ima podolgovato, bočno stisnjeno, precej zavaljeno telo, hrbet pa rahlo izbočen. Repno deblo je precej visoko. Ima precej veliko glavo, končna usta, rumene ustnice in majhne oranžne oči. V vsakem ustnem kotu zgornje ustnice ima po en kratek brk. Goltni zobje so dvoredni. Telo je pokrito z drobnimi luskami in debelo plastjo sluzi. Je zlato rjavo zelene barve, po hrbtu temnejši, boki so svetlejši, trebuh pa je bel do rumenkast. Plavuti so rjavo zelene, vse imajo zaokrožen, le repna plavut ima raven rob. Po spolu jih lahko ločimo po trebušnih plavutih, samci imajo večje in drugače oblikovane. Pobočnica je popolna in rahlo usločena. Zraste lahko nad 50 cm in doseže težo nekaj kilogramov. Spolno dozori v tretjem do četrtem letu življenja, drsti se pa maja in junija. Samica odlaga drobne ikre na vodno rastlinje. Hrani se z vodnimi nevretenčarji, z vodnim rastlinjem in organskim drobirjem. Rad ima gosto porasle vodotoke, ribnike in mrtvice. Linj je zelo prilagodljiva riba, saj lahko živi tudi v precej slani vodi z zelo malo kisika. Brez posebnih težav prenaša zelo visoke poletne in zelo nizke zimske temperature.

Linj sicer naseljuje tekoče in stoječe vode vse Evrope, razen Islandije, najsevernejšega dela Škotske, Norveške, severa Finske in Švedske. Živi tudi v jadranskem porečju, na Balkanskem polotoku in v Grčiji, v porečju Črnega, Aralskega in Kaspijskega morja. Leta 1915 so ga naselili tudi v Ameriki. V Sloveniji ga najdemo v ribnikih, jezerih, počasi tekočih rekah, kot so Drava, Mura, Krka, Unica, Vipava … Pogost je v Cerkniškem in Blejskem jezeru in v  mrtvicah in mlakah. Še vedno pa govorimo o majhni naravni populaciji. Zaradi svoje sluzi je zelo odporen na onesnaževanje, ogrožata pa ga pretiran izlov in regulacija vodotokov. Umetna vzreja je osvojena in prave razloge za pomanjkanje linjev v naših vodah gre iskati pri gospodarjenju.

 

Linj je naša avtohtona riba. Zaradi njegove prilagodljivosti ga lahko gojimo povsod  po Sloveniji. Potrošnike moramo seznaniti z izjemnostjo linjevega mesa, pa bo prav hitro našel pot do naših jedilnikov. Majhno povpraševanje je rezultat nepoznavanja te ribje vrste.

 

Gojimo ga skupaj s krapom. Prirašča počasneje, je pa zato toliko bolj okusen. V naših ribarnicah ga najdemo izjemoma, predvsem v času jesenskih izlovov. Je odporen na bolezni in onesnaženo vodo.

Linj je izredno okusna riba, enostavna za pripravo. Z dobro promocijsko akcijo in solidno ponudbo bi linje z lahkoto spravili na jedilnik Slovencev. Linj je cenjena riba naših staršev, recepte za pripravo linjev pa najdemo tudi v najstarejših slovenskih kuharicah. Primeren je za vse načine kulinarične obdelave in shranjevanja. Odličen je dimljen ali ocvrt v koruzni moki. Pripisujejo mu tudi številne zdravilne učinke.