RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Užitne klapavice Mytilus galloprovincialis LAM

Riba:

Užitne klapavice Mytilus galloprovincialis LAM 

Opis vrste: Sodijo v družino klapavice (Mytilidae) ali dagnje po hrvaško. So naše najpogostejše školjke in ljudem najbolj znane in dostopne. V našem morju rastejo divje, v ribarnicah pa do­bimo pa tudi gojene. Divje rastejo na skalnem pobrežju tik pod morko gladino, tako da so ob oseki na suhem. Klapavice zaradi tega ne poginejo, ker se vodotesno zapro in tako počakajo na plimo. Najdemo jih povsod na naši obali, na pomolih, betonskih stebrih, vrveh in verigah, ki so dalj časa v morju. Imajo ovalno črno lupino z modro kovinskim leskom. Na zašiljenem koncu je klapavica pritrjena na podlago s šopom rjavih nitk. Kljub temu se klapavica lahko tudi premika, sicer bolj malo in počasi. Če ji podlaga ne ustreza več, svojo telesno nogo sproži v smer želenega premika in tja prvrsti svoje nove nitke, nato pa stare niti z druge strani popusti, ter se tako seli dalje do ugodnejšega rastišča z ugodnejšim pretokom morja.

V Piranskem in Tržaškem zalivu lahko vidimo gojišča klapavic. Na sodih so obešene vrvi in na njih visijo tri do štiri metre dolgi grozdi črnih školjk namenjenih ribarnicam in gostiščem. Školjke vzrejajo tudi na betonskih stebrih in za to narejenih splavih. Klapavica doseže tudi čez 16 cm in težo 0,20 kg, vendar na trgu najpogosteje najdemo 5 do 7 cm dolge školjke. To velikost ob ugodnih življenjskih pogojih dosežejo klapavice že prvo leto življenja. Hrani se predvsem s planktonom. Klapavice pa imajo tudi precej sovražnikov, predvsem zato, ker predstavljajo okusen zalogaj ribam z močnejšimi zobmi, rakom in morskim zvezdam. Drstijo se spomladi in jeseni, so zelo plodne in ena klapavica letno spusti 5 do 10 milijonov jajčec. Živijo do 4 metre globoko, v globinah nad 6 metrov jih najdemo zelo redko. Dobro prenašajo oz. celo ljubijo brak­tično vodo in rahel tok.

V ribarnicah jih najdemo skozi vse leto. Niso drage in poznavalci jih radi uživajo. Pri nas jih naj­pogosteje pripravljamo na buzaro ali v rižoti, v tujini pa pogosto uživajo tudi sirove. Klapavice lahko kupimo tudi konzervirane ali vložene v slanici. Meso klapavic je zelo okusno in hranljivo, saj vsebuje zraven 82% vode še 10% beljakovin, 1% maščob, 5% ogljikovih hidratov in 2% ru­dninskih snovi. Klapavica ima od 17 do 20% čistega mesa.

Kapavice lahko vežejo nase težke kovine, zato jih ne smemo vzrejati na barvanih in zaščitenih kovinah. Iz mletih lupin klapavic izdelujejo dopolnila krmi za živali, umetna gnojila in celo do­datek k asfaltu za gradnjo cest.

Ocena primernosti okolja za vzrejo specifične vrste: Najugodnejše pogoje za vzrejo klapavic nudi Novigradsko morje na Hrvaškem. Tudi v Piranskem in Tržaškem zalivu uspešno vzrejajo klapavice in nimajo težav s prodajo.

Obstoječi načini vzreje in trženja: Vsako leto pet slovenskih školjkarjev vzredi približno 400 ton klapavic, ki pa se prodajo skoraj v celoti na italijanskem tržišču. Torej bi vzrejo klapavic mo­rali pospeševati tudi v našem morju. Školjkarji s plasmajem klapavic nimajo težav. Popraviti pa bi želeli prodajo na slovenskem tržišču, zato s tem namenom za naslednje leto pripravljajo festi­val klapavic, s katerim bodo poskušali bolje seznaniti slovenskega potrošnika s to vrsto školjk.

Ocena tržnih možnosti: Ker je klapavica cenena školjka dostopna širšemu krogu potrošnikov in je med njimi tudi poznana in priljubljena, bi jih doma lahko vzredili veliko več. Bližina italijan­skega trga, ki je tozadevno nenasitno zagotavlja prodajo vsega kar slovenski školjkarji vzredijo. Z ustrezno promocijo bi tudi v Sloveniji lahko znatno dvignili povpraševanje po tem kakovo­stnem živilu.