RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Kostelski ribji čušpajs

Slika recepta: Kostelski ribji čušpajs

Kostelski ribji čušpajs

Že sedem let Turistično športno društvo Kostel pod vodstvom dr. Stanka Nikolića organizira tekmovanje v kuhanju čušpajsa. Letos so na to zanimivo kuharsko tekmovanje povabili tudi nas. Sestavil sem tri kuharske ekipe in odpeljali smo se v slikovito Kolpsko dolino.

Da boste vedeli, kaj čušpajs sploh je, vam bo to najbolje razložil dr. Stanislav Renčelj, ki je bil tudi vodja ocenjevalne komisije.

»Na območju Zgornje kolpske doline so poljščine predstavljale glavni vir prehrane. Doma pridelan krompir, koleraba, fižol, zelje, repa in korenje so bile osnova za vsakdanje jedi. Glede na letni čas in dozorevanje pridelkov so gospodinje skuhale jed iz ene same poljščine ali pa so v enem loncu združile in skuhale več poljščin skupaj. S poznavanjem posameznih poljščin so ugotovile, da se fižol kuha veliko dlje kot zelje in krompir. Jedi so bile okusnejše in izdatnejše, če se je v njih kuhal kos prekajenega sušenega mesa. Glede na število prašičev in članov družine so morali z mesom zelo varčevati. Občasno so prašičje meso nadomestili z ovčjim, kokošjim in domačimi zajci. Goveje meso so si privoščili morda enkrat na leto. Glede na skromne možnosti so naenkrat rabili le eno vrsto mesa. Najpogosteje so rabili piščančje in kunčje meso. Za zabelo so rabili ocvirkovo mast in ocvirke. Da bi se izognile enoličnosti in popestrile vsakdanjo kuho, so gospodinje dale v lonec dve, tri ali tudi več poljščin in vrtnin. Iz različnih pridelkov so skuhale boljšo hrano in jo obogatile s pestrim izborom začimb. V zahvalo in spomin na iznajdljivost gospodinj je Turistično športno društvo Kostel organiziralo leta 2006 tekmovanje v kuhanju enolončnice in tako prispevalo k ohranjanju izvirne tradicije. Tako kot so Kraševci ponosni na joto, Istrani na bobiče, Notranjci na trojko, so na območju Zgornje kolpske doline ponosni na enolončnico, ki so jo poimenovali čušpajs.

Iz sestavin s postopkom kuhanja izvabljajo gospodinje mamljive okuse.

Med glavne sestavine uvrščajo na kockice narezan krompir, ki s svojo škrobno sestavo prispeva k zgostitvi jedi. Druge sestavine so stročji fižol, grah, sveže zelje, mlado koruzno zelje in korenje. Uporaba svežih poljščin prispeva k prijetnemu okusu, jed je v ustih nežna in gladka. Od zelenjadnic koristijo paradižnik, čebulo in drobnjak. Jed začinijo s poprom, česnom, soljo, peteršiljem, majaronom, timijanom, kumino in mleto sladko rdečo papriko. V lonec dajo tudi lovorjev list. Na masti in na majhnem ognju pražijo na drobno narezano čebulo. Dodajo eno vrsto mesa, korenček, papriko, paradižnik in v pokritem loncu dušijo okrog 20 min, po potrebi zalivajo z vodo. Dodajo na kocke narezan krompir, sveže zelje, stročji fižol, grah, korenje in mlado koruzno zrnje ter začinijo z že zgoraj naštetimi začimbami.

Za Kostelski čuspajs rabimo: 70 dag ene vrste mesa, 30 dag rdečega korenja, 30 dag stročjega fižola,  40 dag graha in 40 dag krompirja. Od pomladi do jeseni izbirajo pridelke in se prilagajajo letnim časom.

Na tekmovanjih kuhajo čušpajs za deset oseb. Za kuho večje količine uporabljajo kotliček. Gospodinje morajo izbrati vsaj tri sestavine iz predpisanega izbora. Navedene količine posameznih sestavin so orientacijske. S pravo izbiro mesa, zelišč in začimb lahko gospodinje skuhajo dopadljiv čušpajz. S poenotenjem izbora sestavin in načina priprave bo čušpajs postal standardna kakovostna prepoznavna jed, ki bo prispevala k promociji območja.

Tekmovanje ima povsem izobraževalni pomen, kjer lahko starejše generacije prenašajo znanje o poznavanju živil in načine njihove priprave na mlajše rodove. Jota, trojka, bobiči so postale protokolarne jedi in zamenjujejo juho kot prvo začetno jed, tako naj postane tudi čušpajs.«

Ker gre pri čušpajsu za enolončnico, ki so jo pripravljali v revnih krajih in ker  mimo vasi, kjer so jo kuhali, teče reka Kolpa, sem se kot urednik spletne strani radjemribe.si, odločil za kulinarični eksperiment.  Sina Jana sem prepričal, da skuhava ribji čušpajs. Na tekmovanjih do sedaj tega še nihče ni poskusil. Prepričan pa sem, da so iznajdljivi Kostelci znali loviti ribe, če prav ne legalno. V Kolpi živijo postrvi, sulci, lipani, kleni, podusti in še mnoge druge ribe. Nekaj od tega sva z Janom dala tudi v najin kotliček. Seveda sva s tem že med samim tekmovanjem vzbudila veliko pozornosti, tako tekmovalcev kot gledalcev in ocenjevalne komisije. Zanimivo je bilo poslušati komentarje. Še bolj je bilo zanimivo na razglasitvi rezultatov. S svojim ribjim čušpajsom sva z Janom zmagala. Seveda sem bil vesel lepih nagrad in priznanj. Tudi pečenega jagenjčka so se veselile  vse tri moje ekipe. Poročilo s tekmovanja so objavili številni mediji, sam pa sem bil najbolj vesel spoznanja, da Slovenci radi jemo ribe. Le kdaj pa kdaj nas je treba spomniti na njih.   

Stane Omerzu