RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Šarenka

Slika recepta: Šarenka

Šarenko imenujejo tudi kalifornijska postrv ali amerikanka, po njeni domovini od koder so jo leta 1880 prinesli v Evropo (rainbow trout) po njeni roza lisi, ki je značilna samo zanjo in se razteza po njenih bokih, zaradi česar jo tudi pri nas nekateri imenujejo  mavrična postrv. V času drsti se ta lisa čudovito mavrično obarva. Včasih so jo uvrščali med rod postrvi in jo označevali tudi z  latinskim imenom Salmo gairdneri (Richardson 1836), pred približno 15 leti pa so jo biologi uvrstili v rod pacifiških lososov Oncorhynchus.


Prvotna domovina šarenke je Severna Amerika in reke, ki se stekajo v Tihi ocean. Od naselitve v Evropi, kamor so jo leta 1880 naselili iz Kalifornije, se je razširila po vseh evropskih vodotokih. Ni naša avtohtona ribja vrsta, vendar je v naših vodah prisotna že več kot 120 let. Avtohtonost šarenke je pogosto predmet polemike med ribiči in naravovarstveniki. Rad bi ob tem spomnil, da v Evropi ni avtohtona niti koruza, niti krompir, ne fižol, fazani in še številne druge rastlinske in živalske vrste. Šarenka je naša gospodarsko najpomembnejša sladkovodna riba.


Telo šarenke je srebrnkaste barve posuto z majhnimi črnimi pikami, ob pobočnicah se razli¬va roza lisa. Črne pike pokrivajo tudi glavo, hrbtno plavut in tolščenko. Hrbet je temnejši, sivo do rjavo zelenkast, trebuh je sivo bel. Tolščenka je svetlo rjave barve, pri nekaterih osebkih je možna bela obroba hrbtne in podrepne plavuti. Že pri mladicah je dobro vidna roza lisa. Sicer je po zgradbi in obliki telesa zelo podobna potočni postrvi. Tudi za samce šarenk je značilna kljukasta spodnja čeljust v času drsti. Šarenka spolno dozori v 2. do 3. letu starosti. V Severni Ameriki se v tem času seli iz morja v sladke vode, ali pa vse svoje življenje preživi v sladki vodi. Pri nas se praviloma ne seli. Ribiči opozarjajo, da se večji primerki šarenk ponekod spuščajo po toku navzdol, vendar le do prve lokacije, kjer imajo dovolj hrane in zavetja. V naravi se drsti od februarja do aprila, v ribogojnicah pa že od oktobra pa vse do konca decembra. Samice odložijo od 1600 do 2000 iker na kg telesne teže. Ikre so velike in v premeru merijo 4,5 mm. V naravi se prehranjujejo tako kot druge postrvi, v mladosti z drobnimi nevretenčarji in žuželkami, starejše pa so plenilci in se hranijo tudi z ribami. Šarenka prenese višje temperature kot potočna po¬strv in je manj zahtevna za umetno vzrejo. Je izredno priljubljena športno ribolovna riba in jo med vsemi postrvmi najpogosteje srečamo na krožniku.


Šarenka je najprimernejši salmonid za hladnovodno vzrejo in predstavlja najpomembnejšo sladkovodno vrsto našega ribogojstva. Slo¬venski vodotoki so primerni predvsem za manjše ribogojnice, ki pa lahko uspešno oskrbujejo lokalne trge s svežo ribo. Še zlasti v času, ko poskušamo zmanjšati stroške transporta in njegove vplive na okolje. Sveža riba je pri ribogojcu najcenejša, kajti kupec tako preskoči verigo pre¬prodajalcev in posrednikov, zagotovo pa dobi svežo ribo. Posebno pozornost je treba nameniti nadzoru zdravstvenega varstva v ribogojnicah, kajti zdrave ribe dosegajo višjo ceno in jih je lažje prodati. Širitev okužb in bolezni rib je lahko kaj hitro usodna za slehernega ribogojca in njegovo vzrejo.


Zaradi hitre rasti in relativno nezahtevne vzreje jo gojijo v hladnovodnih ribogojnicah po vsej Sloveniji. V Sloveniji vzredimo približno 750 ton šarenk, predvsem za prehrano ljudi, približno 10 % pa gre žive namenjene za športni ribolov v komercialne ribnike in športno ribolovne vode. Večina proizvodnje se proda na domačem trgu, s tem, da manjše ribogojnice večino proizvodnje se proda kar na samem ribogojnem objektu, večje pa poleg te prodaje preskrbujejo še bližnje restavracije in ribarnice v obliki očiščene ribe ali ribjih filetov. Poraba šarenke je v Sloveniji večja od proizvodnje. Večji grosisti in predelovalni obrati so zato primorani šarenko kupovati drugje. Ocenjuje se, da je trenutno domača proizvodnja pokrije 70 % porabe.


V Sloveniji smo sposobni pridelati toliko šarenk kolikor jih naš trg potrebuje. Z akcijo ozaveščanja potrošnikov in dobro promocijo ribjega mesa, bi lahko v nekaj letih porabo šarenke še povečali, temu pa bi lahko sledila tudi doma proizvedena sveža riba.


Šarenka je izredno zanimiva za vlaganje v športno ribolovne vode, ker se hrani čez cel dan, za razliko od potočne ali soške postrvi, ki prijemajo samo zgodaj zjutraj ali pa že v mraku. Šarenko lahko ujamemo na vse športno ribolovne načine, ker je zelo požrešna in glede vabe ni izbirčna. Odlikuje pa jo silovita moč in odpor, ki ga nudi na trnku zapeta športnemu ribiču. Pri nas ujete šarenke presegajo 80 cm dolžine, in presegajo težo šestih kilogramov.
Po kakovosti mesa ne zaostaja za drugimi postrvmi, vzrejenimi v enakih pogojih. Da bi zadovoljili želje potrošnikov ribogojci pogosto uporabljajo različne dodatke k ribji hrani, da bi vplivali na barvo ribjega mesa. Zelo priljubljena je rdeča barva postrvjega mesa.


Stane Omerzu