RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Užitne klapavice

Novica: V našem morju rastejo divje, v ribarnicah pa dobimo tudi gojene.

 

Užitne klapavice Mytilus galloprovincialis LAM 

Užitne klapavice sodijo v družino klapavice (Mytilidae). V hrvaščini se imenujejo dagnje. So naše najpogostejše školjke in ljudem najbolj znane in dostopne. V našem morju rastejo divje, v ribarnicah pa do­bimo tudi gojene. Divje rastejo na skalnem pobrežju tik pod morsko gladino, tako da ob oseki ostanejo na suhem. Klapavice zaradi tega ne poginejo, ker se vodotesno zaprejo in tako počakajo na plimo. Najdemo jih povsod na naši obali, tudi na pomolih, betonskih stebrih, vrveh in verigah, ki so dlje časa v morju. Imajo ovalno črno lupino z modrim kovinskim leskom. Na zašiljenem koncu je klapavica pritrjena na podlago s šopom rjavih nitk. Kljub temu se klapavica lahko tudi premika, sicer bolj malo in počasi. Če ji podlaga ne ustreza več, telesno nogo sproži v smer želenega premika in tja pričvrsti svoje nove nitke, nato pa stare niti z druge strani popusti, ter se tako seli dalje do ugodnejšega rastišča z ugodnejšim pretokom morja.

V Piranskem in Tržaškem zalivu lahko vidimo gojišča klapavic. Na sodih so obešene vrvi, na katerih visijo tri do štiri metre dolgi grozdi črnih školjk namenjenih ribarnicam in gostiščem. Školjke vzrejajo tudi na betonskih stebrih in za to narejenih splavih. Klapavica sicer doseže v dolžino tudi čez 16 cm in težo 0,2 kg, vendar na trgu najpogosteje najdemo 5 do 7 cm dolge školjke. Klapavica to velikost, ob ugodnih življenjskih pogojih, doseže že v prvem letu življenja. Hrani se predvsem s planktonom. Klapavice pa imajo tudi precej sovražnikov, ker predstavljajo okusen zalogaj ribam z močnejšimi zobmi, rakom in morskim zvezdam. Drstijo se spomladi in jeseni, so zelo plodne, saj ena klapavica letno spusti 5 do 10 milijonov jajčec. Živijo do 4 metre globoko, v globinah nad 6 metrov pa zelo redko. Dobro prenašajo oz. celo ljubijo brak­tično vodo in rahel tok.

V ribarnicah jih najdemo skozi vse leto. Niso drage in poznavalci jih radi uživajo. Pri nas jih naj­pogosteje pripravljamo na buzari ali v rižoti, v tujini pa pogosto uživajo tudi surove. Klapavice lahko kupimo tudi konzervirane ali vložene v slanici. Meso klapavic je zelo okusno in hranljivo, saj poleg 82% vode vsebuje še 10 % beljakovin, 1 % maščob, 5 % ogljikovih hidratov in 2 % ru­dninskih snovi. Klapavica ima od 17 do 20 % čistega mesa.

Kapavice lahko vežejo nase težke kovine, zato jih ne smemo vzrejati na barvanih in zaščitenih kovinah. Iz mletih lupin klapavic izdelujejo dopolnila krmi za živali, umetna gnojila in celo do­datek k asfaltu za gradnjo cest.

Najugodnejši pogoji za vzrejo klapavic so v Novigradskem morje na Hrvaškem. Tudi v Piranskem in Tržaškem zalivu uspešno vzrejajo klapavice in nimajo težav s prodajo.

Vsako leto pet slovenskih školjkarjev vzredi približno 400 ton klapavic, ki pa se skoraj v celoti prodajo na italijansko tržišče. Ker težav s prodajo ni, bi morali vzrejo klapavic pospeševati tudi v našem morju. Želeli bi si izboljšati prodajo klapavic na slovenskem tržišču, zato se s tem namenom za naslednje leto pripravlja festi­val klapavic, s katerim bodo poskušali bolje seznaniti slovenskega potrošnika s to vrsto školjk.

Ker je klapavica cenena školjka dostopna širšemu krogu potrošnikov in med njimi tudi poznana in priljubljena, bi jih lahko doma vzredili veliko več. Bližina italijan­skega tržišča, ki predstavlja velik prodajni potencial je tozadevno nenasitno, zagotavlja prodajo celotne slovenske pridelave. Z ustrezno promocijo bi tudi v Sloveniji lahko znatno dvignili povpraševanje po tem kakovo­stnem živilu.

Stane Omerzu