RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Bogat ulov cipljev na slovenski obali

Novica: Te dni se skupaj s slovenskimi morskimi ribiči veselimo bogatega ulova cipljev le streljaj od slovenske obale.

 

Bogat ulov cipljev na slovenski obali

Te dni se skupaj s slovenskimi morskimi ribiči veselimo bogatega ulova cipljev le streljaj od slovenske obale. Jejmo sveže ribe, ko se nam ponudi priložnost!

Slovenci imamo radi sveže ciplje. Najboljši so pečeni na žaru, lahko jih tudi kuhamo, manjše ciplje pa največkrat ocvremo. Poznamo šest  vrst cipljev, od katerih štiri vrste kar pogosto srečujemo v ribarnicah.  Med seboj jih laiki težko ločimo, še vsi prodajalci ne poznajo razlik med njimi. Večina jih je zelo okusnih, vendar je okus odvisen tudi od vrste ciplja, še zlasti pa od njegove prehrane.

Ciplji žive povsod v Jadranu, predvsem na plitvem in obraslem trdem ali peščenem dnu. Najdemo jih seveda tudi v lukah, zlahka pa zaidejo tudi v rečna ustja. Radi imajo somornico, na splošno pa niso izbirčni glede življenjskega prostora. Pomembno je, da najdejo dovolj hrane, ki jo pobirajo z dna. Ciplji iz pristanišč znajo imeti okus po nafti ali gnilobi.

Ciplji so zelo primerne ribe tudi za ribogojstvo. Reja cipljev je razširjena v južnem Sredozemlju in Izraelu. Vzrejajo jih tudi v sladki vodi.

Ciplji, ki jih lahko pri nas dobite na krožnik so zlatorepka (Mugil auratus R.), ki ima zlato rumeno bleščečo se pego na škržnem poklopcu. V ribarnicah je pogosta v zimskih mesecih, zraste do 45 cm in doseže 1 kilogram teže. Smrkavec (Mugil capito CUV) ima široko in ploščato glavo, zraste čez 55 cm v dolžino in lahko tehta tudi do pet kilogramov. Skočec (Mugil cephalus CUV) je največji med ciplji, zraste do 60 cm in doseže težo šestih kilogramov. V ribarnicah so v prodaji najpogosteje četrt kilogramski primerki. Skočec se drsti poleti, iz osoljenih in posušenih jajčnikov ribiči pripravljajo nekakšen kaviar »butargo«. Potnik (Mugil chelo CUV) je pogost tudi v pristaniščih. Najdemo ga v močvirnatih področjih ob izlivu rek. Pogost je zlasti ob izlivih Mirne in Dragonje v Istri. Zraste podobno kot skočec in smrkavec. Dolgin (Mugil saliens R) ima več majhnih zlatih pegic na škržnem poklopcu, zraste pa le do 40 cm. V ribarnicah je pogost. Od ostalih cipljev ga ločimo po posebnih ožlebljenih hrbtnih luskah blizu glave.

Stane Omerzu