RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Ribe na jedilnik vsakega Evropejca

Novica: Sodoben človek z današnjim tempom življenja si mora zagotoviti primerno prehrano.

 

Ribe na jedilnik vsakega Evropejca

Sodoben človek z današnjim tempom življenja si mora zagotoviti primerno prehrano.  Vse raziskave kažejo na to, da je riba danes najprimernejši vir beljakovin, predvsem pa tudi vseh drugih najpomembnejših naravnih aktivnih snovi. Ko govorimo o ribah, se moramo zavedati, da gre za izredno široko in pestro paleto živil, če prav govorimo »samo o ribah«.

V ribah so visoko vredne beljakovine s sestavo aminokislin, ki zelo ustrezajo potrebam sodobnega človeka. V nasprotju z govedino in svinjino, ribje beljakovine niso vezane na težko prebavljivo vezivo, poleg tega pa vsebujejo malo holesterola.

Ribe so zelo priporočljive ob slabokrvnosti. Večina ribjih vrst vsebuje več kot miligram železa, te za tvorbo krvi tako potrebne kovine. Največ ga je v sardelah (4,9 mg) in slanikih (1,2 mg).

Po srednji Evropi ljudem primanjkuje joda, še zlasti v alpskih deželah. Prebivalci teh krajev, bi odpravili vse svoje težave s pomanjkanjem joda in posledično golšavostjo, če bi dvakrat na teden jedli ribe. Zlasti primerne za njih so morski losos, vahnja in polenovka, še posebej, če so pripravljene z jodirano soljo. Jod ima namreč pomembno vlogo pri uravnavanju presnove in pri delovanju ščitnice. Pomanjkljivo dovajanje joda ima veliko hujše posledice, kot si jih lahko predstavljate. Pojavlja se predvsem v južni Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer povzroča številne golše, torej bolezensko povečane ščitnice.

Vsebnost joda v posameznih ribjih vrstah je zelo različna.

Navajamo vsebnost joda v mg na 100 g ribjega mesa: jegulja 4, ostriž , ploščič 60, postrv 3, ščuka 8, slanik 52, polenovka 120, krap 2, skuša 74, rdeči okun 100, vahnja (navadni lupač) 20, 0slič 120, saj 200, sardela 55, som 60in smuč 60.

Kalij je izredno pomembna rudnina za uravnoteženo preskrbo z vodo v telesu in sodeluje kot del natrij-kalijeve črpalke pri delovanju mišic. Večina rib vsebuje na 100 g telesne teže vsaj 250 miligramov kalija. Prvaki so postrvi s 465 mg, navadni jezik s 445 mg, skuša s 400 mg in morski losos s 430 mg. Tuna pa ga vsebuje le 40 mg /100 g telesne teže.

Ribe so zelo izdaten vir živčnega vitamina niacina. Največ ga vsebujejo lososi, skuše, sardine, mečarice in tune.

Maščobne kisline omega 3 delujejo pozitivno ob boleznih ožilja, protinu in revmi. Posebej je treba omeniti ejkozapentensko kislino, ki v krvi znižuje raven problematičnih holesterolov VLDL, preprečuje nastajanje strdkov v ožilju in s tem izboljšuje pretok krvi. Te kisline je največ v skušah in slanikih.

Vitamin A sodi med najpomembnejše naravne aktivne snovi za obrambni sistem telesa, zazen tega je nepogrešljiv za vid in delovanje sluznic. Vse vrste rib niso enako dobri oskrbovalci s tem vitaminom. Z 980 mikrogrami vitamina A na 100 g ribe je absolutni prvak jegulja, ki pa

naj bi bila zaradi svoje vprašljivosti ob revmatičnih in srčnih boleznih redkeje na jedilniku. Primernejše so skuše (100 mikrogramov) in tune (450 mikrogramov).

STANE OMERZU