RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Krap

Novica: Krap je naša najpomembnejša ribja vrsta za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih.

Krap Cyprinus carpio Linnaeus 1758

Krap je naša najpomembnejša ribja vrsta za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih. Pri nas za¬radi nizke kulture uživanja ribjega mesa ne dosega vidnejšega gospodarskega pomena. Ravno nasprotno, je v večini Evropskih držav in v vseh republikah nekdanje Jugoslavije, gospodarsko najpomembnejša riba.
Krap je tudi zelo pomembna riba za športne ribiče. Na principih sodobnega krapolova se je raz-vila ogromna industrija, ki spremlja sodobne lovce na krapa. Sodobni krapolov je v svetu danes velik posel.
Po krapu je poimenovana cela družina Cyprinidae. Navadni krap se v svoji naravni obliki precej razlikuje od gojenega krapa. Trup je vretenast, rahlo bočno stisnjen. Na glavi ima velika, končna usta s štirimi brki. Oči so sorazmerno majhne. Ustnice so mesnate, rumene bar¬ve, spodnja pa je pogosto krajša. Hrbtna plavut ima dolgo bazo in se prične tik nad trebušnimi plavutmi. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana. Predrepna plavut je zelo visoka. Telo pokrivajo velike luske, pobočnica pa je skoraj ravna. Barva telesa va¬riira in je močno odvisna od življenjskega okolja. Hrbet je temnejši, modrikasto zelen do zeleno rjav, boki so rumenkasti do rjavo zelenkasti, trebuh je bel do rumen. Plavuti so sivozelene z mo¬drikastim odsevom, spodnje in repna pa sta lahko tudi rdečkasti. Vzdolž pobočnice se pojavljajo temnejše pege.
Divji krap je predmet mnogih znanstvenih razprav. Nekateri celo menijo, da ga v naravi ni več. Če gojenega krapa damo v življenjsko okolje divjega, le ta s časom dobi formo divjega.
Gojenega krapa poznamo v več različnih pasmah, ki so jih ribogojci ustvarili s križanji in s selek¬cijo. Vele luskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk. Zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima le nekaj lusk predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti. Usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je skoraj popolnoma brez lusk. Gojeni krapi so tudi lu¬skinarji, zelo podobni tistim, ki živijo v odprtih vodah, vendar imajo vsi gojeni ali ribniški krapi veliko višji hrbet, kar je posledica mirne vode in obilnega krmljenja. Vedno bolj so priljubljeni tudi barviti koi krapi, ki jih rejci selekcionirajo glede na želeni barvni vzorec. Posamezni primer¬ki koi krapov lahko dosežejo astronomske cene.
Na trgu lahko kupimo od 30 do 50 cm dolge krape, vendar lahko krap krepko preseže 1 m dolži¬ne in preseže težo 40 kilogramov. Krapi so zelo dolgožive ribe, saj lahko u ugodnih življenjskih razmerah dočakajo tudi več kot 100 let.
Krapi spolno dozorijo v 3. do 4. letu starosti. Drstijo se maja in junija med vodnim rastlinjem. Samica na vodno rastlinje odloži od 300 000 do 700 000 drobnih, lepljivih iker. Krap živi v mir¬nejših ali stoječih vodah z mehkim dnom in je vsejed, vendar ni ropar. Večino njegovega jedilni¬ka sestavlja vodna vegetacija in manjši nevretenčarji z dna vodotokov.
Prvotno je krap naseljeval zmerni podnebni pas Azije od reke Amur do Junana in segal do Čr-nega morja, Kaspijskega, Azovskega  in Aralskega morja. Danes naseljuje vso Evropo. V Ameriki so ga naselili v prvi polovici 19. stoletja. Gojeni krap je danes naseljen praktično v vseh stoječih vodah in ribnikih, najdemo ga tudi v počasi tekočih delih rek. O pravem »divjem« krapu pa v Sloveniji vsi bolj ali manj ugibamo ali pa predpostavljamo. Divji krap je ena od najbolj ogroženih ribjih vrst v Evropi, pod predpostavko, da ga še imamo.

Slovenija velikih toplovodnih ribogojnic za vzrejo krapov nima. V obstoječih ribnikih in akumulacijah bi lahko vzredili veliko več krapov kot jih vzredimo danes. Trg je neurejen, ribogojci pa zelo slabo organizirani.
V Sloveniji krapa gojimo ekstenzivno v ribnikih predvsem v severovzhodni Sloveniji. Umetna vzreja je bolj kot za trg pomembna za poribljavanje športno ribolovnih voda. Področje toplovodnega ribogojstva je zelo neurejeno, ribogojci še vedno delajo brez podeljenih koncesij in vodnih pravic, srečujejo se s številnimi birokratskimi zapleti, pestijo jih težave pri zdravstvenem varstvu rib, ker upravljavci voda pogosto uvažajo cenejše krape iz drugih dežel, ki pa jih prevoz tako zdela, da smo vsako leto priča številnim poginom in izbru¬hom bolezni. V Sloveniji vzredimo približno 200 ton krapov. Kultura uživanja krapovega mesa je najnižja v regiji, kljub temu, da ima krap izredno kakovostno meso in velja za »svinjino« med ribami. V vseh sosednjih državah je poraba mesa krapov neprimerljivo večja. Krap je v skoraj vseh evropskih državah gospodarsko zelo pomembna riba. Tudi pri nas bi se z ustrezno promocijo dalo podeseteriti prodajo, tako krapov za konzum, kakor krapov za poribljavanje športno ribolovnih voda. Sodobni lovci na krape ujete krape spu¬ščajo nazaj v vodo. Ne zanima jih meso, le trofeja. Zanimajo jih predvsem veliki krapi, za katere so upravljavci voda pripravljeni plačati tudi višjo ceno. Tu se odpira tržna niša za vzrejo in pro¬dajo velikih živih krapov za poribljavanje v športno ribolovne vode. Slovenski potrošnik predno¬sti uživanja krapovega mesa ne pozna. Potrebna je širša predstavitev krapa kot ribe. Predstaviti je treba praktično uporabo krapa v naši kuhinji. Krap ima izredno okusno meso, ki zaradi svoje mišične marmoriranosti odlično veže različne arome začimb. Žal tudi arome iz svojega okolja, zato krap iz stoječe vode z blatnim dnom, predvsem poleti, večkrat smrdi po mulju. Ta nevšeč¬nost se da odpraviti, najboljši pa so krapi iz tekočih voda. Krap je boljši iz mrzle vode pozno jeseni ali pozimi. Takrat vonja po mulju pri krapu ne bomo zaznali. Premočno krmljeni krapi in krapi iz intenzivne vzreje znajo biti zamaščeni. V vseh državah severno, vzhodno in južno od nas meso krapa izredno cenijo in ga veliko vzrejajo in uživajo. Za njihovo proizvodnjo je značil¬na nižja cena. Domači rejci krapov morajo ponuditi svežega krapa najvišje kakovosti.
Krapa, zaradi njegove sestave mesa ne moremo dolgo hraniti zmrznjenega. Pri pravilnem zamrzovanju pa ga lahko hranimo vsaj nekaj mesecev. Krap je glavna sestavine ribje čorbe in ribjega paprikaša, ki je recimo v krajih ob velikih rekah, kot so Donava, Drava, Tisa kar nacionalna jed. Predvsem na madžarskem, na hrvaškem in v Srbiji. Z veseljem opazujem navdušenje ljudi, ki pokušajo krapa iz kotlička na ribjih kulinaričnih tekmovanjih, ki smo jih pripravljali v Radgoni, Dolu pri Ljubljani, Senožetih, Brestanici, Laškem… Po mnenju mnogih je krap okusnejši kuhan kot pa pečen. Vsekakor je krap riba, ki omogoča pripravo številnih zelo različnih in zelo okusnih ribjih jedi. Z vstopom v Evropsko unijo cena krapa pri nas pada. Trend se bo nadaljeval z vstopom Hrvaške v EU. Slovenskim potrošnikom moramo predstaviti prednosti mesa krapov, s tem bo padcu cene sledil tudi dvig povpraševanja in temu vzreja krapov pri nas. Krap je odličen tudi dimljen.