RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Slovenski ribji trg danes

Novica: Slovenija je geografsko zelo raznolika dežela tako z značilnim alpskim, panonskim, dinarskim in sredozemskim podnebjem, ki se odraža tudi z značilnimi vodnimi viri. Slovenija je tudi z vodami izredno bogata dežela. Imamo na eni strani tako hladne čiste vo

Slovenija je geografsko zelo raznolika dežela tako z značilnim alpskim, panonskim, dinarskim in sredozemskim podnebjem, ki se odraža tudi z značilnimi vodnimi viri. Slovenija je tudi z vodami izredno bogata dežela. Imamo na eni strani tako hladne čiste vodne vire, na drugi strani pa stoječe toplovodne ribnike ter tudi manjši del Jadranskega morja. Vse to nudi tudi velike možnosti ribištva in ribogojstva, predvsem iz vidika njegove kvalitete in pestrosti. V Sloveniji imamo razvito tako hladnovodno ribogojstvo v katerem se prvenstveno goji od postrvi šarenka, toplovodno ribogojstvo s krapom in tradicionalnimi spremljevalnimi vrstami ter morsko ribogojstvo ali marikultura z gojenjem brancina in orade ter školjčišči s klapavicami. Slovenija se predstavlja tudi kot izredno lepa in pestra turistična destinacija z bogato kulinarično ponudbo. Kljub temu pa je poraba rib na prebivalca v Sloveniji daleč pod evropskim povprečjem. Slovenci pojemo glede na statistične podatke le 8,3 kg rib na leto, medtem, ko je povprečje v svetu 12 kg, v Evropski uniji pa okrog 22 kg na leto. V državah Evropske unije so glede porabe rib velike razlike, najmanjšo porabo imajo v Romuniji le 3,9 kg, medtem ko po porabi prednjači Portugalska s 56,7 kg.

Kljub temu pa je kultura uživanja ribjega mesa je v Sloveniji slaba, se pa v zadnjih letih izboljšuje, kakor se povečuje tudi poraba ribjega mesa. V Sloveniji je tudi približno 13 000 registriranih športnih ribičev članov ribiških družin, s športnim ribolovom pa se ukvarja pri-bližno 35 000 ljudi. Potrošniki želijo večjo izbiro na ribjem trgu. Slovenija je v zadnjih letih neto uvoznik rib in ribjih proizvodov. Pokritost izvoza z uvozom je bila v letu 2000 25 %, v zadnjih letih pa le 20 %. Uvažamo zamrznjene cenejše vrste rib pripravljene za hitro pripravo in konzervirane ribe. Proizvodnja ribjih proizvodov je šibka. Trgu je potrebno ponuditi tudi ka-kovostnejše vrste rib. Ribe in proizvodi iz ribjega mesa imajo v Sloveniji relativno visoko ceno. S ceno doma vzrejenih rib težko konkuriramo na svetovnem tržišču zaradi premajhnih količin. Priložnost za domače ribogojce vidimo v vzreji in ponudbi svežih visoko kakovostnih rib za trg, v manjši meri pa tudi za zadovoljevanje potreb športnega ribolova.


V Sloveniji vzredimo v zadnjem obdobju na leto približno 800 ton postrvi in 200 ton krapovcev, zraven tega pa še 50 ton brancinov in približno 300 ton klapavic. V sektorju ribogojstva ima Slovenija obilo virov sladke vode visoke kvalitete, ki so večinoma manjše kapacitete. Iz tega razloga imamo glede na proizvodnjo izredno veliko število ribogojnic, ki jih je po zadnjih podatkih celo nad 200, vendar je le ena ribogojnica s kapaciteto nad 100 t, približno 15 pa jih je s kapaciteto nad 20 t. Vse ostale so manjše in namenjene le oskrbi lokalnega prebivalstva. Obstoječe ribogojnice so raztresene po širšem območju Slovenije, kar je lahko velika prednost, ki omogoča stalno dobavo svežih rib na trg.