RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

ZGODOVINA KLAPAVIC

Novica:

ZGODOVINA KLAPAVIC

 

Školjke niso samo okusno živilo, ki se ga da hitro in preprosto pripraviti na veliko načinov. So tudi čudovit okras morja, ki so ga imeli mnogi pesniki za prispodobo najbolj mističnega dela ženskega telesa. Odprte školjke se ponujajo na mizi na da Vincijevi sliki Zadnja večerja, radi pa so jih slikali tudi Botticelli, Tizian in Dali.

 

Zelo jih je cenil tudi pisatelj in strasten jedec Balzac, ki je bojda hrano delil na dve skupini, na navadno in božjo. Konec 19. stoletja, ko se je gojenje klapavic razvilo kot ne zelo drag vir beljakovin, so bile izpopolnjene različne tehnike gojenja. Klapavica je torej postala zelo priljubljena jed v zahodni Evropi. Gojenje klapavice se je razširilo po vsem območju razširjenosti vrste, to je po vsej evropski obali, najprej po atlantski obali z užitno klapavico, potem pa po pirenejski obali in Sredozemlju s sredozemsko klapavico, ki jo gojijo vse do Črnega morja.

 

Klapavice so nabirali in gojili že stari narodi, in sicer Kitajci, Grki, Rimljani.  Predzgodovinska nahajališča klapavic so tudi na Hvaru, v bližini Šibenika in širšem področju kanala Malega Stona v ruševinah rimske Narone in v naselju Ošlje v stonskem Primorju. Gojenje školjk se je zelo razširilo po drugi svetovni vojni v Ameriki, Aziji in Evropi. Školjkarstvo je bilo leta 1986 razvito v Šibeniškem kanalu, Limskem zalivu pri Rovinju, Pomeru pri Puli in v Piranskem ter Strunjanskem zalivu. Najbolj gospodarno je bilo gojenje ostrig in klapavic. Kot zanimivost naj povemo, da so v letu 1983 v celem svetu nabrali preko 1.700.000 ton ostrig in klapavic. Školjke, predvsem klapavice še danes gojijo zaradi pridobivanja kakovostne beljakovinske hrane.

Z vzrejo klapavic v Sloveniji so prvi zasebniki začeli leta 1981. Klapavice so se vedno gojile na območjih, bogatih s planktonom. Prvi zasebniki oziroma gojitelji klapavic so jih gojili na splavih, kasneje pa na način, ki se uporablja še danes. In sicer s sidri, bojami in vrvmi – klapavice so pričvrščene na vrvi, ki navpično padajo v vodo s fiksne ali plavajoče strukture. Ta tehnika je primerna za morja s šibkim plimovanjem, kot je Sredozemsko, z razvojem gojenja klapavic na odprtem morju pa se začenja uporabljati tudi v Atlantskem oceanu, na primer v Franciji, na Irskem in v Belgiji. Pobiranje se opravi z ločevanjem klapavic ene od druge, potem ko je bila vrv potegnjena iz vode. Seme so nabirali s prikolicami in gajbicami, včasih pa tudi po lukah, če jih je primanjkovalo. Prvi slovenski školjkarji so pokrivali skoraj celotni slovenski trg, saj so ljudem ponudili najboljše in najbolj zdravo, kar jim je ponujalo morje.

Klapavice rastejo povsod po Jadranu, v največjih količinah tam, kjer so izviri sladke vode in tam so tudi najboljše in najbolj čiste. Tako je tudi pri nas, in sicer v Strunjanu in Piranskem zalivu.