RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

Otroci obožujemo ribe

Novica:

Otroci, obožujemo ribe!?!

 

…ali: dajmo jim priložnost, da bo ribje meso zaželen gost (tudi) na otroškem jedilniku…

 

Strah pred neznanim privede do odpora, v veliko primerih brez znanega vzroka in še bolj - ali na žalost, posledic, tudi v kuhinji. Negativne izkušnje iz otroštva običajno dolgoročno oblikujejo naše prepričanje, usmeritve ter način življenja in zelo težko jih je spremeniti. Ukazi, kot so: »ven iz kuhinje, se boš spekel ali popackal, danes ni časa za igro«… postanejo dolgoročni vzrok za nezdravo življenje. Otrok ni za podcenjevati in nedvomno jim je treba ponuditi možnosti okušanja tudi če sami nismo zagovorniki posameznih jedi, kar je velikokrat ali prevečkrat povezano prav z ribami. Otroci jedo vse, dokler jim sami ne »pomagamo« sugerirati okusa…

 

Vse se začne (ali se bi naj) od mladih nog, ali z rekom »otroci so naše največje bogastvo«, kar v zadnjem času ostaja le fraza, ki pa nedvomno ima svojo vrednost. Gre za ciljno skupino, ki je pripravljena na izzive, ki ima voljo in »odprto glavo« za vsrkavanje najrazličnejših informacij, obupno se želi primerjati z odraslimi, jih vzgajati in se jim dokazovati. Nikar ne prenašajmo svojih zadreg nanje. Postrezimo jim z informacijami za odgovoren in zdrav način življenja in pustimo jim misliti ter odločiti o tem, kaj marajo in kaj ne, saj bodo le tako marali veliko več!

 

Žal nizka kultura prehranjevalnih navad odraslih Slovencev, izjemno slabo poznavanje naravnih danosti okoli nas in predvsem vodnega živeža v slovenskih vodah, naj ne bo podlaga vzgoje naših otrok. Da ne omenjamo bolezni, slabega fizičnega in posledično psihičnega počutja mladostnikov, debelosti in splošnega nezadovoljstva ali apatičnosti, ki se pa lahko odpravi dolgoročno le na njim privlačen način. Riba si zasluži veliko več! To naj ne bo le šport nekaterih, ali vzrok za razvado enkrat na leto v gostilni. Korak po korak jo pripeljimo med domače stene, ne v akvarij, temveč na sto in en način, ki ga prenese krožnik in naš okus. Okus je potrebno vzgajati, ga širiti, naj kuhinja postane kreativni atelje ali domišljijska soba krepitve družinskih odnosov in rasti kulinaričnega zavedanja celotne družine. Otroci bodo hvaležni, kar se bo poznalo tudi na drugih področjih njihovega udejstvovanja.

 

Otroško življenje je igra in na igriv, atraktiven način, predvsem pa, če se jim razumno ponazori vzroke in posledice hranjenja, jih zaposli v praksi z njim obvladljivimi kuharskimi postopki, so v stanju premikati gore…ali sprejeti podane informacije ter jih uporabiti tudi v praksi.

 

Na prvi pogled preprosta naloga: »otroci naj jedo ribe«, zahteva temeljit psihološki in dolgotrajen (vztrajen) pristop za dosego zastavljenega cilja: Seznaniti otroke z vodnim živežem naše dežele, naučiti jih rokovanja z njim, uporabe v kuhinji, jim ponuditi možnosti različnih načinov priprave in jim razširiti obzorje vzrokov in posledic prehranjevanja z njim v namen dolgoročne lojalnosti, črpanja naravnih virov prehrane slovenskih voda, posledično zdravja in zadovoljstva ter nenazadnje osveščanja nas, staršev. Vse to bomo dejansko dosegli s pravilno animacijo otrok, kar pomeni: jim zaupati ter jim približati ali jih vplesti v celoten postopek priprave, saj je samostojnost in zaupanje glavnega pomena za akceptiranje te zahtevne skupine bodoče generacije odgovornih staršev. Raznovrstna prehrana, kjer ima ribje meso pomembnejšo vlogo, naj postane otrokov vsakdan in način razmišljanja. Samostojnost ali znanje v kuhinji naj bo podlaga pre-potrebni samozavesti, ki je pogoj za preživetje.

 

Stopiti nazaj k naravi, pogojuje korak nazaj v zgodovino kulinarike, v lonce ali pečice naših prababic, ki so brez obsežnih študij ali dolgotrajnih seminarjev znale z ribo, ki se je zapletla med pradedkove mreže in katerih postopke, recepte in predvsem razloge za pripravo, pozabljamo. Vedenje, ki je bilo samo po sebi umevno in ki nam danes polzi skozi prste, je potrebno postaviti med novo generacijo z namenom ohraniti naravo in življenje v njej, ohraniti zdravje ter dolgoročno pripadnost domačemu, obuditi znanje črpanja naravnih virov ali vzgojiti kulturo naroda tudi v širšem kulinaričnem smislu, preprečiti zastonj ali poceni prenajedanje česarkoli že pač in bolezni, povezane z njim… Dvigniti želimo splošni nivo kulinaričnega zavedanja Slovencev na področju vodnega živeža ter tako povezati ljudi z naravnimi danostmi okoli njih samih.

 

In vse se ponovno začne z otroci, ki jih smatramo za najbolj dojemljivo ciljno skupino in najbolj potrebno za omenjene informacije, ki jih bodo le na praktičen in zabaven način ponesli s seboj…v življenje.

 

Omogočiti jim želimo zdravo pot naprej skozi projekt obujanja slovenske kulinarične dediščine, temelječega na ribjih jedeh naših prednikov, ki se bo odvijal v sklopu nekaj regijskih tekmovanj, polfinalnih srečanj in sklepnega finala najboljših ali najprepričljivejših skupin osnovnošolcev ali potencialnih uporabnikov naravnih danosti Slovenije. Z nastopi skupin osnovnošolcev celotne Slovenije, ki se bodo pod mentorstvom učiteljev in strokovnjakov širšega ribiškega področja na morju in v notranjosti dežele, pripravili na revijo slovenskih avtohtonih ribjih jedi, katerih pogoj za pripravo je poznavanje vodnega življenja okoli nas, postopkov priprave nekoč in danes ter ugodnih posledic hranjenja, si prizadevamo narediti korak k dolgoročnemu osveščanju z omenjenim vse slovenske javnosti. Preko otrok pridobljeno znanje, povezano z običaji, postopki in recepti ponovno obujenih ribjih jedi slovenskih pokrajin, bomo v dobro okusov in kulinaričnih razvad ali nadgradnje vseh nas, izdali v knjigi, kot se je to zgodilo po končani krstni izvedbi projekta obujanja slovenske kulinarične dediščine v preteklem šolskem letu z recepti, ki jih ne poznamo več, opisanimi običaji, kdaj ali zakaj so se posamezne jedi kuhale in uživale ter preprostimi postopki priprave, ki niso predstavljali problemov 95 sodelujočim skupinam lanskega tekmovanja in ki vam jo predstavljamo.

 

 

Anka Peljhan

Organizator projekta Tekmovanja v lokalni avtohtoni kulinariki na ravni slovenskih OŠ