RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

GOJITVENA OBMOČJA

Novica:

 

GOJITVENA OBMOČJA

Klapavice se v Sloveniji gojijo na treh lokacijah (Sečovlje, Strunjan in Debeli rtič).

Območja za gojenje je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Območja so bila določena na podlagi analiz morske vode. Zelo pomembno je, da klapavice rastejo v čisti vodi, saj se klapavice povsem naravno prehranjujejo s planktonom in filtracijo vode.

Gojiteljev je v Sloveniji več. Ti imajo pridobljeno koncesijo za gojenje školjk- Klapavic.Koncesijo za gojitvena polja izdaja Vlada Republike Slovenije. Do leta 2009 je podeljenih za 50 ha gojitvenih polj, na katerih bo možno pridelati do 1.250 ton Klapavic. V Sloveniji po nekaterih ocenah poraba klapavic dosega 300 do 350 ton letno. Zato je in bo v prihodnosti še pomembneje velik del proizvodnje prodati na sosednjih trgih. Gojitelji klapavic pa predvsem želijo dvigniti prodajo odličnega živila na domačem (slovenskem) trgu. Tudi dobavitelji, ki konkurirajo s ceno, zradi večje oddaljenosti od trga, pa ne dosegajo enake kvalitete proizvoda – Klapavic. Območja so razdeljena na gojitvena polja, na katerih so postavljene linije za gojenje Klapavic. Gojitvene linije so sestavljene iz sider, boj in vrvi, na katerih so obešene »posajene« Klapavice.

Gojenje rib, školjk in drugih morskih živali se izvaja predvsem v ribolovnih rezervatih. V slovenskem morju sta bila za potrebe varstva ribolovnih virov in ribogojstvo ustanovljena dva ribolovna rezervata. Portoroški ribolovni rezervat obsega notranji del Piranskega zaliva s pripadajočimi solinami. Meja poteka od skladišča soli Monfort v Portorožu do opuščenega kamnoloma v Kanegri na Savudrijskem polotoku. Strunjanski ribolovni rezervat obsega morje ob obali Rtiča Strunjan ter notranji del Strunjanskega zaliva (med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan) s pripadajočo laguno Štjuža in solinami. Obliko in izvajanje ribolova znotraj ribolovnih rezervatov določa Zakon o morskem ribištvu. Gospodarski in negospodarski ribolov (razen športnega in rekreacijskega ribolova z obale) znotraj meja ribolovnih rezervatov sta prepovedana kakor tudi plovba z ribiškimi plovili brez posebnega dovoljenja. Znotraj meja označenih območij gojenja marikultur je plovba prepovedana, na kar opozarjajo tudi informacijske table na mejnih bojah. V slovenskem morju so tri večja območja gojenja marikultur, in sicer v zalivu Sv. Jernej tik ob morski meji z Italijo, v Strunjanskem zalivu in v Sečoveljskem zalivu. Gojišče školjk v zalivu Sv. Jernej predstavljajo tri strnjene gojitvene parcele, katerih zunanjo mejo določajo štiri točke s koordinatami (meje školjčišča še niso dokončno označene z bojami):

 

 

φ, λ (WGS 84)

karakteristike luči

45° 36.02' N

13° 42.40' E

-

45° 35.85' N

13° 42.83' E

-

45° 35.78' N

13° 42.77' E

-

45° 35.95' N

13° 42.35' E

-

     
 

Koordinate mejnih točk gojišča školjk v zalivu Sv. Jernej

V Strunjanskem zalivu mejo gojišča školjk označujejo 4 manjše plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike brez svetilnega telesa ter z opozorilno tablo. Koordinate položajev boj so:

φ, λ (WGS 84)

karakteristike luči

45° 31.86' N

13° 35.61' E

-

45° 31.79' N

13° 35.92' E

-

45° 31.76' N

13° 35.44' E

-

45° 31.65' N

13° 35.80' E

-

     
 

Koordinate mejnih boj gojišča školjk v Strunjanskem zalivu

V Sečoveljskem zalivu mejo širšega območja gojenja marikultur označuje 7 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike z opozorilno tablo in opremljenih s svetilnim telesom. Koordinate položajev boj in karakteristike luči so:

φ, λ (WGS 84)

karakteristike luči

45° 29.83' N

13° 34.91' E

Ru.Bl.6s1m1M

45° 29.74' N

13° 34.77' E

Ru.Bl.6s1m1M

45° 29.64' N

13° 34.67' E

Ru.Bl.4s1m1M

45° 29.54' N

13° 34.55' E

Ru.Bl.6s1m1M

45° 29.43' N

13° 34.43' E

Ru.Bl.6s1m1M

45° 29.11' N

13° 34.74' E

Ru.Bl.6s1m1M

45° 29.67' N

13° 35.11' E

Ru.Bl.6s1m1M

     
 

Koordinate mejnih boj območja gojenja marikultur v Sečoveljskem zalivu

V neposredni bližini teritorialnega morja Slovenije se nahajata še dve školjčišči sosednjih držav Italije in Hrvaške, ki ravno tako predstavljata oviro za plovbo oziroma področje prepovedane plovbe. Gojišče školjk v morskih vodah Italije, severno od zaliva Sv. Jerneja, se nahaja približno 180 m NE od morske meje oziroma približno 280 m W od italijanske obale. Gojišče školjk na hrvaški strani Sečoveljskega zaliva, kjer državna meja sicer še ni določena, se razteza v dolžini približno 450 m, in sicer 200 m od savudrijske obale in 300 m od krajše, SW stranice območja slovenskega gojitvenega območja. (vir: Navtični vodnik slovenskega morja in obale, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ZALIV SV. JERNEJ, GOJITVENO OBMOČJE DEBELI RTIČ

Opis obale slovenskega morja pričenjamo na njeni skrajni severni točki, v zalivu Sv. Jernej. V NE delu zaliva se na obali zaključuje kopenska meja med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo (kopenski mejni prehod Lazaret), ki v nadaljevanju poteka po Osimski meji – nekdanji morski meji med Republiko Italijo in SFRJ. Globine v pristanišču ne presegajo 2 m. Dno v zalivu Sv. Jernej je precej plitko – približno 50 m od obale se razteza pas občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi). Globine dosežejo 5 m šele 200 m od obale, tako da zaliv plovilom ne nudi ustrezne zaščite pred vetrovi N do W smeri, zaprt pa je pred vetrovi iz smeri S do SW. Na jugozahodni obali zaliva je urejeno kopališče z malim pomolom, ki je del Počitniškega doma Debeli rtič (V lasti Ministrstva za notranje zadeve). Ob pomolu je morje plitvo in ni namenjen pristanku plovil. (vir: Navtični vodnik slovenskega morja in obale, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS)

 

Pomorska karta Zaliva Sv. Jernej

(Zaliv sv. Jernej, vir: Navtični vodnik slovenskega morja in obale, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS)

 

 

 

 

 

 

 

PIRANSKI ZALIV

http://www.radioaktual.si/uploads/radio_aktual__piranski_zaliv.jpg

Piranski zaliv

 

 

Piranski zaliv se razteza med rtoma Madona in Savudrija. S svojo obliko in orientacijo nudi dobro zaščito pred burjo in južnimi vetrovi. Predstavlja eno najboljših istrskih sidrišč, tako zaradi naravne lege in s tem povezanih karakteristik morja, kakor tudi zaradi bližine in ugodne povezave s celotnim srednjeevropskim prostorom in južnim Jadranom. NE obala zaliva se strmo spušča proti morju. Obrasla je pretežno z drevesi oljk in cipres in je večinoma gosto poseljena. Nizko, E obalo zaliva deli neizrazit rt Seča na severnejši, Portoroški zaliv (Uvala Fažan) in južni, Sečoveljski zaliv. Ob obali slednjega se v notranjost raztezajo prostrane Sečoveljske soline, skozi katere se v morje izlivata rečici Lera in Dragonja. Polotok Savudrija, ki tvori SW obalo zaliva, je večinoma nizek, poraščen, v priobalnem pasu pa nastajajo vse številnejša turistična naselja.

 

Piranski zaliv se odlikuje po čisti vodi in močnem toku, ki teče vzdolž vzhodne jadranske obale proti severu. Čista morska voda, blago sredozemsko podnebje in rodovitna istrska prst so elementi izjemnega in edinstvenega ekosistema, ki je odlična osnova za pridelavo hrane v morju in ob njem. (vir: Navtični vodnik slovenskega morja in obale, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS)

 

 

 

 

 

SEČOVLJSKI ZALIV

 

Portoroška marina je praktično zadnje urejeno pristanišče vzdolž obale slovenskega morja, ki nudi varno in primerno zatočišče turističnim plovilom vseh vrst. Z obplutjem rta Seča v smeri proti SW nas čaka samo še Sečoveljski zaliv kot najgloblji del Piranskega zaliva. 0,15 M W od rta Seča je na globini 2,9 m manjša podvodna razbitina. V osrednjem delu zaliva se na površini približno 56 ha nahaja obsežno območje gojenja marikultur, znotraj katerega je plovba prepovedana. N meja območja je označena s petimi rumenimi bojami z lučjo rumene barve. Skrajni E in S vogal območja označujeta še dve rumeni boji brez luči. Slovensko obalo Sečoveljskega zaliva zavzemajo Sečoveljske soline. Nekoč so bile med največjimi solinami na Jadranu, danes pa se ta dejavnost postopoma opušča. Del Sečoveljskih solin je zaščiten in pripada istoimenskemu krajinskemu parku . V N del solin, tik ob rtu Seča, se v kopno zajeda Kanal Sv. Jernej, ki je večinoma zaseden z neurejenimi privezi. Ob vstopu v kanal, na njegovem S bregu, stoji tabla z oznako, ki omejuje hitrost plovbe na 1 vozel. Takoj v nadaljevanju širšega ustja kanala je na N strani kratek lesen pomol, ki se pravokotno proti kopnem nadaljuje z betonsko obalo. Globine ob pomolih so nizke, v nadaljevanju kanala pa se ob bregovih razteza širok pas zgolj občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi). Za plovni del kanala, kar pomeni dobro 1 M (2 km) od vstopa v kanal do mostu (cestnega dostopa v Sečoveljske soline), je v prihodnosti predvidena ureditev pristanišča s komunalnimi privezi in potrebno infrastrukturo. (vir: Navtični vodnik slovenskega morja in obale, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS)

STRUNJANSKI ZALIV

Krajinski park Strunjan obsega večji del Strunjanskega polotoka, ki predstavlja značilen vzorec flišne pokrajine obalnega območja, ki je zavarovan od leta 1990. Njegove posebnosti in vrednote so razloženi tip poselitve, kulturne terase, soline (etnološki in tehnični spomenik) ter sedem domačij (etnološki spomenik). Spomenika oblikovane narave sta park ob Vili Tartini ter dvostranski drevored pinij ob magistralni cesti.

Laguna Stjuža (soline) in severna stran polotoka sta naravovarstveno zelo zanimiva, ki so stičišče morskega in kopnega vodnega elementa s specifičnimi ekološkimi razmerami, ki pogojujejo posebej prilagojene življenjske oblike. Izjemnega pomena je zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti, velike biotske pestrosti  z vidika varovanja naše naravne dediščine. Je najdaljši neprekinjen del naravne obale v Tržaškem zalivu.

Ožji zavarovani deli so, kjer velja strožji varstveni režim in to so: Naravni rezervat Strunjan, Naravni rezervat Stjuža – Soline ter Naravni spomenik Pinijev drevored.
Naravni rezervat Strunjan je del Krajinskega parka Strunjan, zavarovan z Odlokoma občin Izola in Piran o razglasitvi Krajinskega parka Strunjan (Primorske novice, uradne objave 3/90, 5/90).

Naravni rezervat obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je 4 km dolg, do 80 m visok flišni klif, stik morja in kopnega je v celoti ohranjen v bogastvu svojih naravnih oblik in procesov.
Na celotni dolžini klifa so dobro vidne vodoravne plasti laporja in peščenjaka, zanimivi pa so geološki in geomorfološki pojavi kot so nalomljeni skalni bloki, spodmoli, mikrotektonski prelomi in gube, ki so še posebej izraziti na posameznih rtih.

V morskem delu rezervata so prisotne tako hladnoljubne kot tudi sredozemske rastline in živali.  Strunjan leži med Izolo in Piranom, njegova obala pa predstavlja najdaljši del naravnega morskega obrežja pri nas. V strunjanskem zalivu si lahko ogledate nasade morskih školjk v naravnem rezervatu Strunjan. ta je del krajinskega parka, ki obsega 4 kilometre dolgo severno obalo strunjanskega polotoka med simonovim in strunjanskim zalivom.

V Strunjanskem zalivu trenutno gojijo največ užitnih klapavic. Letna proizvodnja iz školjčišč pa znaša od 200 do 300 ton klapavic. Sicer pa je največja prodaja klapavic poleti, ko so tudi najbolj polne in mesnate. Klapavica ima 17 do 20% čistega mesa.