RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

ZAKAJ KLAPAVICA IN NE DATELJ??

Novica:

ZAKAJ KLAPAVICA IN NE DATELJ??

Morski datelj (lat. Lithophaga lithophaga, imenovan tudi prstac) je zavarovan s številnimi predpisi in mednarodnimi konvencijami, kar kaže na resnost problema. Pri tem ne gre le za morskega datlja, temveč za celotno morje in morski ekosistem, katerega ohranjanje je ogroženo zaradi nabiranja teh školjk.

Morske datlje nabirajo izključno zaradi njihove uporabe v kulinariki, nabiranje pa ogroža biotsko pestrost Sredozemskega morja. Datlje nabirajo tako, da s kladivom razbijejo kamnito morsko dno. S tem uničujejo celotni živalski in rastlinski svet obalnega morja. Z uničenjem morskega dna v trenutku porušijo naravno ravnovesje, ki se je oblikovalo v dolgih stoletjih ali tisočletjih.
Zaradi zahtevnih razmer v obalnem morju je obnova uničenega morskega dna izredno počasna, včasih celo nemogoča. Lahko traja več desetletij, da skale ponovno prekrijejo spužve in drugi organizmi, da se ponovno naselijo morski datlji, da med algami in v novo izvrtanih rovih ribe najdejo zavetišča. Pogosto zaradi neugodnih razmer (vpliv valovanja, prisotnost morskih ježkov, stalno razbijanje) skale za vedno ostanejo gole.

Posledice podvodnega uničevanja narave običajno opazimo dosti kasneje kot uničenje gozdov, rek ali travnikov. A čeprav so našim očem skrite, žal niso nič manjše. Uničenje morskega dna in živega sveta dolgoročno negativno vpliva tudi na ribištvo, gostinstvo in turizem (manj rib v obalnem morju, zmanjšana raznolikost živega sveta, območja manj privlačna za kopanje in potapljanje, ipd.). Zaradi izredno počasne rasti morskih datljev ter počasne ali celo nemogoče obnove uničenega okolja, je nabiranje morskih datljev izrazito netrajnostna dejavnost. Nekateri strokovnjaki ga primerjajo z uničevanjem koralnih grebenov in črpanjem omejenih zalog nafte. (vir: http://www.zrsvn.si)

S tem je porušeno naravno ravnovesje, zmanjšuje se količina obalnih rib, obala ni več zanimiva za kopanje in potapljanje, raznolikost živega sveta upada. Ogrožena je biotska raznovrstnost celotnega Sredozemskega morja, poleg narave pa so oškodovani še vsaj ribiči in turistično gospodarstvo.

Zato ohranimo morje in jejmo klapavice, ki so gojene naravno, brez dodanih krmil, zdrave za ljudi in živali, predvsem pa z uživanjem klapavic ne rušimo naravnega ravnovesja in z uživanjem zaščitenih vrst školjk ne podpiramo uničevanja narave in njene biotske raznovrstnosti. Pa še cenovno so najdostopnejše!

 

Gojenje školjk ostaja dejavnost ekstenzivnega gojenja. Temelji večinoma na primerkih, rojenih v naravi, in na hrani, ki jo ponuja okolje, brez kakršne koli primesi. Krme pri gojenju školjk ne uporabljamo, saj se školjke prehranjujejo s filtracijo vode v kateri živijo in iz katere črpajo fitoplankton za svojo rast in razvoj. Velika izpopolnjenost postopka in tehnik omogoča optimalni izkoristek tega, kar ponuja narava. Gojenje ostrig in klapavic v Evropi pomenita 90 % proizvodnje školjk. To sta zelo stari vrsti gojenja, saj njuni začetki segajo v antiko.

 

Zavod za varstvo narave Republike Slovenije se trudi vzpodbuditi naravi prijazno kulinarično prakso. To med drugim pomeni, da gostinci ne bi več prodajali ogroženih in zavarovanih vrst, temveč le gojene školjke ali tiste, katerih nabiranje ne pomeni grožnje naravi.

OKUSI MORJE – IZOBRAŽEVANJE O KLAPAVICAH