RADJEMRIBE.SI

Dobrodošli

  • Kljub ljubiteljev rib vam je pripravil spletno stran, kjer lahko izveste vse o ribah in njihovi pripravi.

Kje so najbližje ribe?

Seznam ribogojnic >

PREHRANSKA VREDNOST KLAPAVICE

Novica:

PREHRANSKA VREDNOST KLAPAVICE

Klapavica je najbolj razširjena školjka na Jadranu. Meso je okusno in hranljivo. Kot samostojne jedi jih lahko uživamo surove ali kuhane, pa tudi z žara. So odlična sestavina raznih samostojnih jedi, buzar, omak, solat, juh, pic....  

Školjke klapavice niso samo izjemno okusne, pač pa imajo zaradi vsebnosti številnih hranil mnoge pozitivne učinke na naše zdravje in vitalnost, ravno zato nutricionisti priporočajo, da jih uživate najmanj trikrat tedensko, kakor to velja za vso morsko hrano. Meso klapavic je zelo okusno in hranljivo, saj vsebuje zraven 82% vode še 10% beljakovin, 1% maščob, 5% ogljikovih hidratov in 2% rudninskih snovi. Klapavica ima 17 do 20% čistega mesa.

 

Klapavica vsebuje :

  1. MAŠČOBE
  • Nasičene maščobe,
  • Poly – nenasičene maščobe,
  • Mono-nenasičene maščobe,
  • Holesterol,
  • Natrij,
  • Kalij
  1. OGLJIKOVI HIDRATI
  • Vlaknine,
  • Sladkorji
  1. BELJAKOVINE

Odličen vir: selena in vitamina B12

Dober vir: cinka, folatov in joda.

 

MAŠČOBE

Maščoba je hranilna snov, ki na različne načine pripomore k delovanju telesa. Daje mu energijo in pomaga pri delovanju drugih hranilnih snovi. Toda telo potrebuje le majhne količine maščobe, preveliki odmerki nasičenih maščob pa povečajo raven holesterola v krvi. Poznamo dve različni vrsti maščob:

  • Nasičene maščobe so običajno v trdnem stanju pri sobnih temperaturah in pri shranjevanju v hladilniku. V največjih količinah jih najdemo v hrani živalskega izvora, na primer v mastnih kosih mesa, perutninskem mesu s kožo, polnomastnih mlečnih izdelkih in masti, pa tudi v nekaterih rastlinskih oljih, na primer v kokosovem in palmovem olju.
     
  • Nenasičene maščobe so pri sobnih temperaturah in pri shranjevanju v hladilniku običajno v tekočem stanju. Nenasičene maščobe so prisotne v rastlinskih oljih, večini oreščkov, oljkah, avokadu in mastnih ribah, na primer v lososu.

Klapavica vsebuje tudi  mononenasičene  in polinenasičene maščobe, ki našemu telesu koristijo in pozitivno vplivajo na zmanjševanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni:

  • Enkrat nenasičene (mononenasičene) maščobe najdemo predvsem v oljčnem in repičnem olju. Te maščobe varujejo srce in ožilje, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka in odpornost na inzulin, fiziološkega stanja, ki lahko pripeljejo do nastanka sladkorne bolezni.
  • Večkrat nenasičene (polinenasičene) maščobe vključujejo: omega-6 (linolna kislina ali LK) in omega-3 (dokozaheksaenoično ali DHA, eikozapentaenoično ali EPA in alfa linolenska kislina ali ALK) maščobne kisline. Naše telo teh vrst maščob ne more izdelovati, zato se moramo potruditi, da jih v telo vnesemo s hrano.

Holesterol

Kar 2/3 ali še več holesterola, ki je prisoten v krvi, proizvedejo jetra ostalo slabo tretjino pa v telo vnesemo s hrano. Holesterol se nahaja v hrani živalskega izvora: mesu, šunki, klobasah, hrenovkah, jetrih in drugih mesnih delikatesnih izdelkih, jajčnem rumenjaku (medtem ko beljak holesterola ne vsebujejo), rakcih in mlečnih izdelkih, maslu, smetani in siru.

Priporočljiv vnos holesterola s hrano: manj kot 200 mg na dan. (v 100g klapavic, le te vsebujejo zgolj 28 mg).

Natrij

Natrij (Na+) je glavni kation telesnih zunajceličnih tekočin. Pomaga pri prenosu hranilnih snovi v celice, sodeluje pri uravnavanju številnih telesnih funkcij (krvni tlak, raven zunajceličnih tekočin in osmoza) in je sestavni del kosti.
Minimalna priporočena količina natrija je 500 mg na dan, priporočena pa od 1800 do 2400 mg na dan (100g klapavic vsebuje 286mg).

Kalij

Kalij je nadvse pomemben mineral, ki poskrbi za pravilno delovanja celic, tkiv in organov v človeškem telesu. Je ključnega pomena za delovanje srca, zdrave kosti in mišičevja.

OGLJIKOVI HIDRATI

Ogljikovi hidrati so nujni za ustvarjanje glikogena v mišicah ter predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. So vir nepogrešljive energije za naše telo. Označimo jih lahko kot gorivo; dokler je goriva dovolj se gibamo, ko goriva zmanjka, se ustavimo zaradi izčrpanosti in mišičnih krčev (100g klapavic vsebuje 3.69g).

 

 

 

BELJAKOVINE

Beljakovine niso samo pomembno hranilo, ampak tudi največja komponenta v telesu, takoj za vodo. Beljakovine predstavljajo petnajst odstotkov telesne teže. Največ beljakovin najdemo v skeletnih mišicah, kar pojasni pomembnost beljakovin pri gibanju. Hrana kot so kruh, žitarice in stročnice, vsebuje precejšnjo količino beljakovin in lahko v kombinaciji z visoko beljakovinskimi izdelki kot so meso, ribe, mleko in jajca, veliko prispeva (100g klapavic vsebuje 11.9g beljakovin).

SELEN IN VITAMIN B12

Eno izmed najbolj učinkovitih naravnih zdravil proti raku je obenem tudi eno najbolj preprostih. Govorimo o selenu, katerega učinkovitost v boju proti raku, vključujoč raka dojk, želodca, prostate, jeter in mehurja, so dokazale že številne raziskave. Kot pri večini naravnih snovi, ki preprečujejo pojav raka in drugih bolezni, je tudi količina zaužitega selena pri večini ljudi bistveno premajhna. Le redko kdo izmed nas namreč s hrano zaužije 200 miligramov selena dnevno.

Vitamin B12

Vitamin B12 (kobalamin): je koencim v biokemičnih reakcijah. Če ga v telesu ni dovolj, lahko pride do megaloblastne makrocitne anemije. Priporočila za starejše dojenčke in otroke izhajajo iz priporočil za mlajše dojenčke (0,06 μg/kg telesne mase) in so interpolirana z upoštevanjem povečevanja mase. Bogat vir vitamina B12 so jetra, meso, ribe, jajca, mleko in siri. Živila rastlinskega izvora vsebujejo sledove vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje). Povprečne izgube pri skrbni pripravi živil v tradicionalni prehrani znašajo okoli 12%. Upoštevati je treba, da se ga povprečno absorbira le 50 % ali manj iz mešane prehrane.

  • Zelo pomemben za sintezo proteinov in presnovo ogljikovih hidratov in maščob.
  • Skupaj s folno kislino krepi proces nastajanja krvi.
  • Izredno pomemben za nosečnice in doječe mamice
  • Krepi absorbcijo in uporabo železa v telesu.
  • Zagotavlja pravilno delovanje procesov v možganih.
  • Zagotavlja pravilno delovanje živčnega sistema.
  • Sodeluje pri obnovi nevrotransmiterja acetilkolina, ki je odgovoren za posobnost pomnjenja in učenja.
  • Krepi odpornost organizma.

 

 

 

 

CINK in FOLAT

Cink v telesu sodeluje pri mnogih pomembnih fizioloških funkcijah, kot sta npr. sinteza genskega materiala (DNA) in tvorba novega tkiva, kar pomeni, da je vitalnega pomena za pravilno rast in otrokov razvoj. Cink moramo neprestano vnašati s hrano, saj v telesu ni večjih zalog cinka. V prehrani je precej cinka predvsem v govedini, svinjini, perutnini, ribah in morskih sadežih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih.

Folat je nadrejeni pojem za različne vitaminske spojine z značajem folne kisline.

ima podobno delovanje kot vitamin B12, eden drugega tudi dopolnjujeta pri delovanju. Stopnja absorpcije je pri folni kislina najvišja. Ločiti pa je potrebno folno kislino in folat. Slednji predstavlja vsoto folatno učinkujočih spojin v prehrani. Folat je pomemben za sintezo DNK in RNK, pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Sodeluje predvsem pri procesih celične delitve in tvorbi celic. Folat ima preventivno vlogo pri razvoju nevralne cevi pri novorojenčkih.

Pomanjkanje folata je pogosto, saj ga z dnevno prehrano ponavadi ne zaužijemo dovolj in se kaže kot megaloblastna anemija, splošna slabost in lahko tudi kot depresija.

JOD

Jod: je sestavina ščitničnih hormonov tiroksina, tetrajodtironina (T4) in trijodtironina (T3). Hormona T3 in T4 uravnavata celično presnovo in celično rast v številnih organih, zlasti v možganih. V nosečnosti so potrebe po jodu dodatno povečane zaradi povečane ledvične prekrvavitve in s tem povezanega povečanega izločanja joda s sečem. Nosečnice naj bi dnevno zaužile okoli 230 μg. Bogat vir joda so morske ribe in druga morska hrana.

Torej so klapavice prava zakladnica prehranskih vrednosti. Visoka vsebnost joda pomeni, da so klapavice idealno živilo za osebe, ki imajo težave z delovanjem ščitnice. Neaktivni ščitnici namreč pomagajo, da pospeši proizvodnjo hormona tirozina, pomanjkanje katerega muči večino žensk po 30. letu starosti, ki se pritožujejo zaradi utrujenosti. Izmed vseh školjk imajo klapavice največji delež omega 3 maščobnih kislin, katere pozitivno vplivajo na srce, žilni sistem ter prekrvavljenost ter tudi folne kisline in vitamina B12, pomanjkanje katerega lahko povzroči utrujenost in okvaro živcev. Že z eno porcijo klapavic boste zaužili dovolj vitamina B12.

Suzana France, Gastroproject